NARAVNO

Beli kostanj prinese mir in mirno spanje

Objavljeno 18. maj 2015 21.00 | Posodobljeno 18. maj 2015 21.00 | Piše: Irena Roglič Kononenko

Kadar se ne moremo umiriti in se zdi, kot da bi bili na miselnem vrtiljaku, ter nismo sposobni osredotočeno razmišljati, nam lahko pomaga beli kostanj.

Beli kostanj pomaga, kadar se ne moremo umiriti.

Beli kostanj (angl. White Chestnut , lat. Aesculus hippocastanium, slov. botanično ime: navadni divji kostanj z belimi cvetovi) nam pomaga, kadar je naš miselni aparat preveč aktiven in se ne moremo umiriti. Kot bi bili na miselnem vrtiljaku, v mislih preigravamo iste obremenilne situacije in dialoge, a ne pridemo do zadovoljivega sklepa. Našim mislim se dogaja kot polomljeni plošči, ki vedno znova preskoči na začetek. Iz miselnega labirinta ne najdemo izhoda in nismo sposobni osredotočeno razmišljati. Skrajna napetost se nam odraža na obrazu in očeh, pogosto z glavoboli, zlasti v predelu čela. Zaskrbljene misli nam kratijo tudi spanec. Dolgo v noč ne moremo zaspati, ko pa zaspimo, se zbujamo ponoči ali pa se zjutraj zbudimo veliko prezgodaj. Vse bi dali, da bi vrteče se vsiljive misli ustavili, toda tega ne moremo. Mrzlično iščemo rešitev, a se vrtimo v krogu. Kadar smo v takem stanju, seveda nismo sposobni skoncentriranega razmišljanja. Kapljice belega kostanja nam pomagajo, da se notranje umirimo in smo sposobni jasno in trezno razmišljati in osredotočeno delati. Občutimo tišino in jasnost in smo sposobni usmerjati svoje mišljenje, tako da nas več ne bega, ampak nam služi. Ne premlevamo več vedno istih stvari, ampak smo osredotočeni na bistveno. Beli kostanj nam prinaša notranji mir in mirno spanje.

Beli kostanj je (poleg rešilnih kapljic) tudi sestavina rešilnih kapljic za lahko noč, ki odlično pomagajo pri nespečnosti.

Poglejmo primera. Miha ima probleme v službi in nanje sploh ne more več pozabiti. Tudi ko za sabo zapre službena vrata, se v mislih neprestano ukvarja s službenimi zadevami. Doma na vprašanja domačih sploh ne odgovarja, saj je v svojih filmih in njihovih besed sploh ne sliši. Utrujen je od notranjih monologov, ki jih neprestano ponavlja. Pogovor s šefom in njegove očitke preigrava že desetič, dvajsetič … Ve, kaj bi moral reči, pa ni. Vedno znova začenja pogovor od začetka, pride do točke, kjer je zatajil … in se spet vrne na začetek. Tudi ko se zvečer uleže v posteljo, ponavljajočih se in obremenjujočih misli ne more izključiti. Spanja ni do zgodnjih jutranjih ur. Zaspi za nekaj ur, a se spet zbudi, in ista zgodba se začenja na novo. V takem stanju ne more jasno razmisliti, kako bi problem rešil in kakšno rešitev bi ponudil šefu. Šele po kapljicah belega kostanja se v nekaj dneh umiri, v miru razmisli in najde rešitev, ki jo sprejme tudi šef. Problemov z nespečnostjo nima več.

Alja je prišla po kapljice zaradi stalnih glavobolov, pekočih oči in šumenja v ušesih. Vedno je bila zelo razumski človek in je bila navajena na nenehno miselno čebljanje v glavi in miselno urejanje zadev. Sploh se ni zavedala, da je s tem kaj narobe. Počutila se je, kot da ima v glavi dvorano, v kateri odmeva. V zadnjem času je težko jasno razmišljala in skoncentrirano delala. Z delom je zaostajala. Ni se bila zmožna osredotočiti na bistveno pri delu, ampak se je oprijela vsake zamisli in je ni bila več zmožna spustiti. Zdelo se ji je, da se vrti v krogu in se nikamor ne premakne. Glavoboli so postali tako pogosti in tako hudi, da si ni več odpočila in se naspala. Po jemanju bachovih kapljic, med katerimi je bil tudi beli kostanj, je sčasoma začutila več notranjega miru in urejenosti za razmišljanje. Nekatere rešitve, ki jih je prej mrzlično iskala, a jih ni mogla najti, so se zdaj pojavile same od sebe. Glavoboli so po treh mesecih prenehali, šumenje v ušesih se je omililo in oči je niso več pekle. Čutiti je začela, da lahko sama usmerja svoje mišljenje in da je njene misli več ne obvladujejo.
 

Beli kostanj

Avtor besedila: Igor Kononenko


Lajna v glavi spet prepeva,
zgodbe se ponavljajo.

Kar so rekli, mi odmeva,
misli odgovarjajo.

Rad bi ustavil misli
in prekinil tok pogovora.

Spanje ne ustavi
polnočnega samogovora.

Polna glava in nespečnost –
napredka ni nobenega.

Pogovor traja celo večnost,
zaključka niti enega.

Plošča je pokvarjena,
telo in glava ločena.

Notranja diskusija
neosredotočena.

Beli kostanj zacvetel je,
lajna je ustavljena.

Višji jaz spet gospodar je,
glava je umirjena.

Jasna in lahka glava
s srcem znova je povezana!

Problem se sam razreši,
kadar misel je umirjena! 

 

Deli s prijatelji