Encijan (angl. Gentian, lat. Gentiana amarella; slov. botanično ime: svišč) nam pomaga, kadar smo črnogledi in nas že manjše ovire na poti zaustavijo in nam vzamejo pogum. Prepričajo nas, da nima smisla nadaljevati, saj se ne bo dobro končalo. Potrebujemo ga, kadar dvomimo, smo potrti, malodušni, pričakujemo negativno. V nerazrešenem stanju encijana smo pesimisti in v vsaki stvari vidimo najslabše možnosti; in ker smo negativno nastrojeni, jih tudi privlačimo in dostikrat res prikličemo. Seveda zatrjujemo, da smo zgolj realisti. Skoraj se zdi, kot da človek v nerazrešenem stanju encijana z nekim zadovoljstvom ugotavlja, da je vse v življenju slabo in da se spet ni dobro končalo. Seveda je tudi že vnaprej vedel, da se ne bo.
Encijan nam vrača vero, zaupanje vase, v druge, v Boga. V življenje nasploh, da nas s preizkušnjami, ki nam jih prinaša, ne namerava pokončati, ampak nam samo ponuja priložnost za učenje in korake naprej v življenju. Pomaga nam razvijati vzdržljivost in vztrajnost. Če so nam neuspehi, slabe izkušnje ali življenjske izgube, kot so smrt bližnjih, ločitev, izguba službe, ponovitev bolezni itd. vzeli vero v življenje in nas potrli, nam encijan vrača vero in nam pomaga, da vendarle vztrajamo tudi takrat, ko se zdi, da smisel življenja ostaja skrit. V razrešenem stanju encijana razvijamo življenjski optimizem in zaradi težav ne odnehamo, ampak jih razrešujemo. Verjamemo, da se bo vse uredilo in da ima vse v življenju, tudi težave, globlji smisel.
Poglejmo primera. Mitja je dobil v prvem letniku srednje šole slabo oceno pri matematiki. Res se tokrat ni učil, zato pa se je za naslednjo kontrolno nalogo dobro pripravil. A nova, strožja učiteljica je njegovo nalogo spet slabo ocenila. Dobil je zadostno oceno, vendar je bil prepričan, da zna za več, zato se je pritožil in javil. Učiteljica ni marala, da se ji ugovarja, zato mu je postavila težko vprašanje in dobil je še dodatno negativno oceno. Za naslednjo kontrolno nalogo se je učil, vendar je imel veliko tremo in se je bal, da bo šlo spet kaj narobe. Res je bilo tako, saj se ni mogel zbrati, ni bil več prepričan o sebi in je pravilen rezultat prečrtal. Spet je dobil negativno oceno. Ko je bil naslednjič vprašan, je bil prepričan, da ga čaka negativna ocena, zato je v glavnem molčal, in njegovo pričakovanje se je izpolnilo. Javil se je še dvakrat, vendar je bil vsakič bolj prepričan, da mu ne bo uspelo popraviti ocene. Začel je razmišljati o prepisu na manj zahtevno šolo. Po pitju kapljic encijana je v enem mesecu popravil negativno oceno. Zdaj ve, da lahko dobi dobro oceno, le učiti se mora.
Ela je živela z mamo, saj ju je oče zapustil takoj po njenem rojstvu. Mama je ostala sama, zagrenjena in je Elo učila, da moškim ni za zaupati, saj te izkoristijo in odidejo. Zato se je Ela odločila, da ne bo imela otrok. Imela je več partnerjev, a se na nikogar ni hotela navezati in ostati z njim. Vseeno se je zgodilo: zanosila je in bilo je prepozno, da bi splavila. Partnerja je zapustila, ne da bi mu povedala za otroka: bolje da ga zapusti sama prej, preden jo zapusti on. Če ničesar ne pričakuješ, ne moreš biti razočaran, je bilo njeno življenjsko vodilo. Vendar se tokrat partner ni dal odgnati, zahteval je pogovor in jo prepričal, da poišče strokovno pomoč. Po pitju kapljic encijana je pripravljena ostati s partnerjem in sprejeti tveganje, ki ga vsako partnerstvo nosi s sabo, namreč da se lahko tudi konča. Vrača se ji zaupanje, vendar ve, da je šele na začetku poti in da bo tudi kapljice encijana pila še dolgo.
