Običajno se za posameznika pripravi mešanica pripravkov (od dve do sedem esenc) na osnovi pogovora. Taka mešanica je izbrana posebej zanj in ustreza njegovi konkretni individualni čustveni situaciji. Ko smo utrujeni, a zaradi občutka dolžnosti še naprej delamo, tudi med boleznijo, nam bo pomagal hrast.
Hrast (angl. Oak, lat. Quercus robur; slov. botanično ime: dob) nam pomaga, kadar smo zelo utrujeni, vendar iz občutka dolžnosti ne odnehamo in delamo naprej. Niti med boleznijo si ne privoščimo oddiha in se silimo k delu. Kar obljubimo, naredimo, čeprav se okoliščine medtem tako spremenijo, da to od nas zahteva nadčloveške napore. Obljuba je za nas sveta, nikoli je ne bi prelomili. Kot utrujeni vojaki smo, ki kljub vsemu korakamo naprej, dokler se ne zlomimo. Iz našega življenja zaradi izmučenosti izgine veselje. Kljub temu se ne vdamo, zdržati hočemo za vsako ceno. Če zbolimo, hočemo kar najhitreje spet na delo, pogosto tudi bolni delamo. Veliko škode si naredimo s tem! Kljub očitni zgaranosti in pregorelosti se ne pritožujemo, ampak si naložimo še novo delo. Hrast nam pomaga, da odnehamo in si privoščimo počitek, preden bi se zlomili. Da upoštevamo svoje meje in smo mehkejši do sebe. Da z lahkoto in z manj prisile in strogosti do sebe opravljamo svoje naloge. Prinaša nam gibkost, da upoštevamo spremenjene okoliščine, ki nam včasih ne dovolijo izpolniti obljube. Dovolimo si biti tudi šibki in upoštevamo svoje potrebe. Prinaša nam občutek svobode in lahkotnosti ter veselja pri delu.
Ko je delo preveliko breme
Nerazrešeno stanje hrasta se pogosto odrazi tudi na telesni ravni kot okorelost, izguba prožnosti ter napeta vrat in ramenski predel. Hrast je mogočno drevo, ki kljubuje vsemu, dokler ne pade. Enako se zgodi s človekom v nerazrešenem stanju hrasta.
Hrast |
Nima smisla tarnati,delo je treba opraviti. Vedno moram vztrajati,za počitek časa ni. Sem zgaran, a vztrajno delam,kaj bi se pritoževal. Utrujen sem, pa ne odneham,za druge se bom žrtvoval. Tog postal sem, ni veselja,ena sama izčrpanost. Hrast mogočni mi pokaže,da počitek nujen je. Srce spet lahko je in srečno,nov zagon sem pridobil. Lahkotno delam in veselo,ponovno čutim, da sem živ! Igor Kononenko |
Poglejmo primer. Lina je svoje dolžnosti na delovnem mestu vedno vzela zelo resno. Službeno delo je nosila tudi domov. Imela je družino in majhne otroke in tudi družinske dolžnosti je vestno opravljala. Na delovnem mestu so zahtevali, da se dodatno izobražuje, in tudi to je sprejela. Čez dan za študij ni bilo časa, zato je študirala ponoči. Kljub zaspanosti in utrujenosti se ni nikoli pritoževala. Dopusta že več let ni koristila, saj odgovornega dela ni hotela preložiti na ramena sodelavcev. Čutila se je dolžno, da začete projekte dokonča sama. In ko je končala ene, je že začenjala druge. Pred letom dni se je začela počutiti slabo, mesece dolgo je imela povišano temperaturo. Ni se ozirala na to, ampak je redno hodila na delo.
Za družino je kuhala navsezgodaj, preden je odhajala v službo. Pred tremi meseci je na delu padla v nezavest in sodelavci so jo odpeljali do zdravnika. Vendar na predpisane preglede ni šla, saj je morala izpolniti svoje družinske in službene obveznosti, in niti predpisane bolniške ni koristila. Če bi jo, bi imela neznosne občutke krivde, da počiva doma, medtem ko morajo sodelavci opravljati njeno delo. Temperatura ji ni padla, zato jo je nehala meriti. Vse pogosteje je zaznala občutek hude teže, in takrat se je zavedla, da ni ničesar več veselega in lahkotnega v njenem življenju. Čutila je zgolj neznosno breme. Vendar je delala naprej, dokler ni pred mesecem spet omedlela pri delu. Odpeljali so jo v bolnišnico in jo zaradi tumorja, za katerega sploh ni vedela, urgentno operirali, da so ji rešili življenje. Zdaj se je morala končno ustaviti. Razmislila je, kako se je doslej obnašala pri delu in kaj si je s svojim strahovitim naprezanjem povzročila. Ni hotela, da svoje vedenje ponovi, takoj ko ji bodo moči to spet dopuščale. Zato pije kapljice hrasta in se uči upoštevati svoje potrebe po počitku in miru. Odločila se je, da bo študij opustila, da dela ne bo več nosila iz službe domov in da bo koristila letni dopust. Spoznala je, da so tudi njeni odnosi z možem in otroki zaradi njenega neutrudnega dela zelo trpeli in da so vsi skupaj že marsikaj zamudili. To želijo zdaj nadoknaditi.