Kapljice divje vrtnice (angl. Wild Rose, lat. Rosa canina; slov. botanično ime: navadni šipek) nam pomagajo, ko smo v stanju popolne otopelosti in apatičnosti. V življenju ne vidimo smisla in lepote, veselja ne občutimo. Ne pomislimo, da bi lahko poskusili kaj spremeniti na bolje. Vdali smo se v usodo: v bolezen ali zavožen zakon ali neizpolnjujoč poklic. Nič več se ne pritožujemo. Obupali smo in se predali. Umaknili smo se iz življenja ne gremo se več. Popolnoma brez energije smo in ravnodušni do vsega. V občutek brezmejne zapuščenosti in neskončne praznine bachova esenca divje vrtnice prinaša iskro svetlobe, ki nam pomaga spet videti lepoto v življenju, v sebi in v drugih. Prinaša nam novo motivacijo, da se spet začenjamo prizadevati za tisto, kar si želimo. Prinaša nam novo življenjsko energijo in radost. Zbuja nas nazaj v življenje, da se posvetimo ciljem, ki smo si jih sami izbrali.
Poglejmo primera. Hana se je bližala sedemdesetim. Bila je bleda, brez energije, govorila je z medlim glasom. Čutila je, da življenje njenih ciljev ni izpolnilo; že dolgo tega pa se je nehala truditi zanje. Počutila se je osamljeno, vendar ni poskušala s kom navezati stika. Nikogar ni klicala, povabila ali obiskala. Samo čakala je, da se bo kdo spomnil nanjo in prišel k njej, a to se ni zgodilo pogosto, saj je ljudi s svojo medlo energijo in apatičnostjo odbijala. Kdaj je bila zadnjič vesela, se ni več spomnila. Kaj bi jo veselilo ta trenutek, tudi ni vedela. Tudi po kapljice ni prišla sama, ampak jo je pripeljala sorodnica, ki je videla, kako globoko Hana tone. Brez zanimanja jih je sprejela, a si od njih ni nič obetala. Obljubila je sorodnici, da jih bo jemala dlje. Šele po dveh mesecih je bilo na njenem obrazu opaziti spremembo – bolj živ izraz oči. Sama ni še ničesar opazila. Šele po nadaljnjih treh mesecih jemanja kapljic je opazila, da se počuti »kar dobro«. Začela je zahajati med vrstnike iz svojega kraja, ki so se družili na sprehodih v naravo. Svojo sorodnico je zdaj sama poklicala in ji predlagala srečanje ali izlet. Njeno življenje je počasi spet dobivalo nazaj barvo in okus.
Bachove kapljice so naravna pomoč v čustvenih stiskah, so brez stranskih učinkov in nas čustveno uravnovešajo. Običajno se za posameznika pripravi mešanica pripravkov (od dve do sedem esenc) na osnovi pogovora. Taka mešanica je izbrana posebej zanj in ustreza njegovi konkretni individualni čustveni situaciji. |
Blaž, star je 27 let, je verjetno že kot dojenček doživljal, da se na njegov jok ni nihče odzval. Starši so se prepirali in se niso dosti menili zanj, vsaj tako mu je povedala soseda, ko je bil že odrasel fant. Včasih je namreč prišla pogledat, kaj se dogaja z ubogim dojenčkom, saj je po stalnem joku sklepala, da oče in mama sploh ne prideta več k njemu. Najprej je menda dneve in noči divje jokal in »zahteval« bližino, a ker je bilo očitno vse brez haska, se je sčasoma vdal in umolknil. Saj je bilo vseeno, kaj stori – mame v nobenem primeru ni priklical. Kot otrok je bil medel, nikoli ni bil videti vesel, ni se posebej trudil za nič, ne v igri z vrstniki ne pozneje v šoli. Življenje ga je nosilo po svoje in on se ni upiral. Prišel je do poklica, ki pa ga ni veselil. Našel si je dekle, a čeprav ga je imela rada, ni vedela, ali bo lahko ostala z njim, saj so njegova medlost, pomanjkanje veselja in energije za kar koli hromili tudi njeno vitalnost in veselje do življenja. Ona ga je tudi nagovorila, da si poišče pomoč. Že v prvem mesecu jemanja esence divje vrtnice je opazila spremembo pri njem: ni mu bilo več vseeno, kaj počneta, ampak je tudi on kaj predlagal. Kapljice je rad pil. Postopoma se je začel zavedati svojih želja in se truditi, da si jih uresniči. Njegovo dekle ni več razmišljalo o odhodu. Po skoraj letu dni jemanja kapljic je začutil, da se je njegov odnos do življenja spremenil: da čuti življenjsko radost in se veseli vsakega trenutka življenja. Prihodnosti ga ni strah če bi se staro občutje kdaj vrnilo, pozna kapljice, ki mu lahko pomagajo.
Divja vrtnica
Avtor besedila:
Igor Kononenko
Lepote svoje več ne vidiš,
brezizrazno otopel.
Da zate je prepozno, praviš,
življenjski cilj je ovenel.
Brezčutnost, brezvoljnost,
notranja izpraznjenost.
Ohromljujoče ravnodušen
in do življenja neopredeljen.
Šipkov cvet prežene topost,
obudi zanimanje.
Vrtnica prinese radost,
ponovno duh svoboden je.
Iskreno živ je tvoj pogled,
na obrazu žari nasmeh.
Polno vstopaš v življenje,
pričakovanje spet veselo je.
