V nerazrešenem stanju bukve (angl. Beech, lat. Fagus sylvatica, slov. botanično ime: navadna bukev) nas pri drugih marsikaj moti, in to brez milosti razgalimo in kritiziramo. Nismo v stiku s svojimi čustvi, zato ne razumemo niti čustev drugih. Tako kot razmišljamo in čutimo mi, tako bi morali tudi vsi drugi. Tolerantnosti do drugače mislečih ne poznamo. Polni smo predsodkov, arogance in ironije. Vselej najdemo dlako v jajcu, zato smo nepriljubljeni. Ampak to nas ne zaustavi v stalnih očitkih drugim, kaj vse so naredili narobe in česa vse ne delajo prav. Stvari, ki nam jih prinaša življenje in ki niso v skladu z nami, preprosto ne »prežvečimo«, ne »prebavimo«. Na fizični ravni se to lahko odraža kot težave z želodcem, prebavo, tudi alergijami. Kapljice bukve nam pomagajo priti v stik s svojimi izrinjenimi čustvi in se vživeti v čustva drugih. Bukev omehča naš pogled, da smo zmožni videti dobro in lepo v drugih. Odpira naše srce, da sočutno sprejme drugačnost. Podpre nas v vživljanju vase in v druge. Obsojanje nadomestimo z velikodušnostjo. Razumemo, da drugi iščejo svojo lastno pot in pri tem delajo tudi napake. Zavemo se, da ni pomembno, da natanko vemo, ampak da razumemo. V ljudeh smo pripravljeni videti možnost spremembe na bolje. Kapljice bukve nam pomagajo tudi takrat, kadar smo pretirano tolerantni in se strinjamo z vsem samo zato, da se izognemo soočenju in potrebi, da jasno povemo svoje mnenje.
Poglejmo primera. Petdesetletna Adela je prišla po kapljice, ker so jo v službi posvarili, da se bo morala spremeniti, če bo še hotela delati z otroki na šoli. Že tretje leto se je zgodilo, da je razred, ki mu je bila določena za razredničarko, poskušal vse, da se to ne bi zgodilo. »Saj nas sploh ne razume, niti posluša nas ne; nikoli nas ne pohvali, vedno najde kaj, kar lahko kritizira,« so povedali otroci. Imela je navado reči: »Tudi mene ni nihče hvalil, pa sem preživela. Zakaj ne bi vi?!« S stalno kritiko je širila nezadovoljstvo tudi doma, v družini. Mož se je tolažil z ljubico in skoraj ni bil več doma, odrasla otroka sta ji šla s poti takoj, ko se je vrnila z dela. Imela je hude težave z želodcem, vendar ji zdravila niso pomagala. Po kapljicah bukve je počasi začela spreminjati pogled nase in na druge. Najprej se je zavedla, kako je sama v resnici doživljala kritiko staršev, zlasti mame. Bolelo jo je, a si tega nikoli ni priznala. Zdaj se je tega pogosto spominjala in se ob spominih jokala. Ko je videla napake, se je osredotočila na dobro in priznala ljudem možnost, da se spremenijo. Počasi je ugotovila, da je pohvala tista, ki je zmožna spodbuditi ljudi k pozitivni spremembi, in ne kritika. Težave z želodcem so pojenjale, ona pa je presenetila otroke s poslušanjem, brez arogantnih komentarjev in kritike.
Bukev nas podpre v vživljanju vase in v druge. Foto: Shutterstock
Blaž, star 35 let, je vedno kritiziral ženo. Bila je prepočasna, predebela, preveč je kritizirala. Sploh ni smela omeniti, da kaj v okolici ni v redu. Da v resnici kritizira on, tega ni opazil. Njeni hobiji mu niso bili pogodu. Le kako se lahko kdo ukvarja s čim takim kot ona? Morala bi deliti njegove konjičke in ga spremljati na njegovih poteh. Tudi njeni prijatelji mu niso bili všeč, družila sta se samo z njegovimi. Po nekaj letih zakona je imela žena tega dovolj, in to mu je tudi povedala. Odselila se je; ali dokončno ali začasno, se bo odločila glede na njegovo reakcijo, mu je povedala. Bil je osupel, ni mogel razumeti. Potem je vendarle poiskal pomoč psihologa in bachovih kapljic. Te so mu pomagale do potrebnih uvidov, kako se obnaša in kaj s svojim obnašanjem povzroča. Bil se je pripravljen spremeniti.
