Če so naše želje po ljubezni v življenju ostale neizpolnjene, če so nas tako ranili, da smo se zaprli pred njo, nam lahko bachova esenca bodike (angl. Holly, lat. Ilex aquifolium, slov. botanično ime: navadna bodika) pomaga odpreti srce za sočutje in ljubezen. Želja po ljubezni je v vsakem človeku naravna in vseprisotna, in kadar ostaja neizpolnjena, neznosno trpimo in se od tega, česar ne moremo dobiti, ograjujemo in se tega branimo. Zapremo se pred njo in jo nadomestimo z jezo, sovraštvom, nevoščljivostjo, ljubosumnostjo, maščevalnostjo in škodoželjnostjo. Čeprav te občutke v življenju redko priznamo, pa je najverjetneje utvara, če menimo, da jih nikoli ne občutimo. Običajno se tudi ne zavedamo, da človek, ki napada vse po vrsti, ni srečen, ampak je v svojem bistvu ranjen in prizadet. Zato iz strahu, da ga ne bi spet ranili, napada prvi, da bi prehitel druge in preprečil novo rano. Nič dobrega več ne pričakuje od bližnjih, hitro jih sumniči, je prizadet in užaljen. Ko smo jezni, nezadovoljni, nesrečni in frustrirani, tudi drugim ne privoščimo tega, kar nam manjka. Očitna sreča drugih nas boli. Bodika nam pomaga naša negativna čustva preobraziti v sočutje in razumevanje drugih. Stopi ledeni obroč okrog našega srca, da smo spet zmožni čutiti in izmenjavati energijo življenja – energijo ljubezni, ki hrani in vzdržuje svet in vsakega od nas.
V naši družbi težko priznamo negativno stanje bodike, se pravi svojo čustveno vznemirjenost, razdraženost in jezo. Dostikrat se teh občutij pri sebi ne zavedamo, čeprav so vsem drugim očitna. Če se negativne energije bodike pojavljajo na nezavedni ravni, nas še toliko bolj ogrožajo. Kot je ljubezen tista osrednja sila, ki nas hrani, so njeno nasprotje – sovražni občutki tisto, kar je zmožno povzročiti težke bolezni. Zato je še toliko pomembneje, da se negativnih bodikinih energij zavemo, kajti samo takrat in šele takrat jih lahko preobrazimo in spremenimo v sočutje, ki zdravi nas in druge.
Po izkušnjah bodika odlično pomaga ljubosumnim otrokom ob rojstvu brata ali sestre pa tudi ljubosumnim živalim, kadar pride v družino dojenček ali nova žival.
Poglejmo primera. Lena je odraščala pri nadomestnih starših, ki so imeli že tri svoje otroke. Pravih staršev nikoli ni poznala, bili so premladi, da bi vzgajali otroka. Rejniki so jo sprejeli zaradi denarja, ki je prišel hkrati z njo, in ker so si obetali pomoč na polju in v hlevu. Nikoli je niso zares sprejeli kot svojega otroka, in to je čutila. Že kot otrok je bila zadirčna, vse naloženo delo je sicer opravila, a se je kar naprej jezila. Zato tudi med vrstniki v šoli ni bila priljubljena. Končno se jim je umaknila s poti, jim je pa rada za hrbtom kaj slabega napletla, jim nagajala ali jih tožila. Tudi v odrasli dobi je bila do vseh negativno nastrojena in se je vedno pritoževala nad ljudmi in vsem slabim na svetu. Zaradi bolezni in osamljenosti je prišla v trenutku, ko je bila njena stiska na vrhuncu, po bachove kapljice, a se v začetku svojih negativnih čustev, s katerimi je zgradila zid okrog sebe, ni zavedala. Šele po več mesecih jemanja bodike je postala bolj razumevajoča in pozitivna in je začela opažati, da se zdaj tudi ljudje drugače odzivajo nanjo – bolj prijazno. Opazila je, da se tisto, kar daje, vrača nazaj k njej. Pot odpiranja srca pred njo je še dolga, a želi si jo nadaljevati.
Luka dela na šoli in zadnji dnevi pouka so zanj vedno zelo obremenilni. Otroci ga s svojo razposajenostjo in neubogljivostjo vznemirjajo in jezijo. Bolj jih kaznuje, se jezi in izgublja notranji mir, slabše je. Kapljice bodike mu pomagajo, da otroke lažje razume in njihovih vragolij ne jemlje osebno. Z njihovo pomočjo lažje ohranja svoj mir in odločnost, to pa se posledično odraža tudi v več sodelovanja in miru pri otrocih.
