Alergijski rinitis ali seneni nahod, ki ga lahko tudi podedujemo, prizadene do 40 odstotkov otrok in do 20 odstotkov odraslih: nadloga se lahko v starosti umiri ali pa celo izzveni, nikakor pa je ne gre zanemarjati, saj lahko sčasoma napreduje tudi v astmo.
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS o vsebnosti cvetnega prahu v zraku je bila notranjost naše države v prvih marčevskih dneh najbolj obremenjena zaradi cvetenja jelše in leske, na Primorskem pa so udarile predvsem cipresovke, občutljivim grozijo še tisovke in topol. Največja vsebnost peloda je v sončnem in rahlo vetrovnem vremenu, predvsem zjutraj in dopoldne, padavine, močan veter in nizke temperature pa zmanjšujejo nasičenost in nekoliko blažijo težave. Zamašen in srbeč nos z vodenim izcedkom ter izguba vonja so značilne težave tistih, ki tožijo zaradi alergije na cvetni prah, pojasnjuje Peter Kopač, dr. med., iz Bolnišnice Golnik: »Tem simptomom pa se lahko pridružijo še srbeče in pordele oči, solzenje, zaradi zamašenega nosu so prisotni celo glavoboli. Bolnikom z astmo se lahko stanje tudi poslabša.«
Običajno so potrebna zdravila
Težave si je mogoče lajšati z upoštevanjem nekaj praktičnih nasvetov, denimo, alergiki naj se v obdobju visoke vsebnosti peloda zadržujejo doma, izogibajo naj se športnim dejavnostim na prostem, dom, predvsem spalnico, naj zračijo zvečer in ponoči, čim pogosteje naj si umivajo lase, menjajo oblačila in posteljnino, a ti ukrepi predvsem ob intenzivnejših simptomih običajno ne zadostujejo, opozarja Kopač, in so potrebna tudi zdravila: »Pri blagem rinitisu navadno zadostuje že občasno zdravljenje s tabletami antihistaminika, ki zelo hitro ublaži simptome. Pri zmernih ali hudih težavah pa je treba uporabljati nosno pršilo z glukokortikoidom, ki ga predpiše zdravnik in ki umiri vnetje v nosni sluznici. Očesne simptome lajšajo antihistaminske kapljice za oko, ki pa imajo le kratek čas delovanja. Če takšno zdravljenje ni uspešno, lahko svetujemo napotitev k alergologu, ki presodi o morebitnem zdravljenju s specifično imunoterapijo. Pri tej metodi, s ponavljajočim se vnašanjem alergena v telo, zmanjšamo ali celo odpravimo simptome alergije. Alergen lahko vbrizgamo pod kožo ali razpršimo pod jezik. Postopek je dolgotrajen, traja vsaj tri leta, ob ustrezno izbrani indikaciji pa koristi v 60 do 80 odstotkih!«
Kdor trpi za senenim nahodom, pa se pogosto ne more izogniti niti navzkrižni alergiji na sveže sadje, še pravi Kopač: »Beljakovine peloda so zelo podobne tistim v sadju. Ob uživanju koščičastega sadja, denimo jabolk, breskev, marelic in češenj, kivija pa tudi korenja in zelene začutijo neprijetno ščemenje, srbenje v ustih, lahko jim začnejo tudi otekati ustnice. Pacienti imajo težave vse leto, nemoteno pa lahko uživajo kuhano sadje.«
Alergogenost posameznih vrst cvetnega prahu
Zelo visoka: breza, cipresa, trave, oljka, ambrozija
Visoka: krišina, pelin
Srednje visoka: leska, jelša, jesen, gaber, platana, hrast, trpotec, pravi kostanj
Nizka: topol, vrba, javor, kislica, bezeg, metlikovke ali ščirovke
Zelo nizka: tisa, brest, oreh, divji kostanj, hmelj
Kaj vse še škoduje alergikom?
V obdobjih intenzivnejše občutljivosti se izogibamo stresnim situacijam. Alkohol in tobačni dim, tudi pri pasivnem kajenju, bosta simptome le še okrepila, alergični na pelod pa bi se morali doma odpovedati tudi lončnicam: kot je pokazala nizozemska raziskava, je kar 75 odstotkov ljudi s senenim nahodom občutljivih še vsaj za eno lončnico, najtežavnejši pa naj bi bili orhideje, fikusi in drevesa življenja. Perilo, ko je to le mogoče, peremo pri 95 stopinjah, nižja temperatura namreč uniči komaj sedem odstotkov alergenih delcev! Nevarni so tudi zaprti klorirani bazeni, ki dodatno dražijo sluznico in oči ter občutno povečujejo možnost za alergijske reakcije.
