Astma, za katero je značilno vnetje dihalnih poti, je pogosta pljučna bolezen, njeno pojavljanje pa tako v svetu kot pri nas še narašča. Čeprav se lahko pojavi v kateri koli starosti, se velikokrat začne že v otroštvu in je pri otrocih najpogostejša kronična bolezen. Matevž Trdan, dr. med., zdravnik v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, pravi, da je večina otrok z astmo v stabilnem obdobju bolezni povsem brez težav in se počutijo zdravo, vendar moramo biti vedno pozorni na morebitno poslabšanje. Astma povzroča težko dihanje, tiščanje v prsih, kašelj in piskanje. Otroci z njo imajo pogosto težave ob prebolevanju virusnih okužb dihal, prehladih in ob izpostavljanju alergenu (pršice, živalska dlaka, pelodi dreves in trav, alergeni v hrani). Med možne sprožilce poslabšanja uvrščamo še tobačni dim, različne dražeče kemikalije, telesno aktivnost in čustveni stres. Če prepoznamo sprožilce poslabšanja, lahko ukrepamo. V nekaterih primerih se otrok sprožilcu lahko povsem izogne (denimo pri alergiji na živalsko dlako), v drugih omeji izpostavljenost (manj časa na prostem, ko je v zraku veliko pelodov). Kajenje, tudi pasivno, poslabša vnetje otrokovih dihal in zmanjša učinkovitost zdravil. Pri naravnem poteku bolezni se pri približno polovici otrok v najstniškem obdobju stanje tako izboljša, da nimajo več težav, vnetje pa je še vedno prisotno in pri nekaterih se težave lahko povrnejo, opozarja zdravnik.
K sreči so zdravila v zadnjih desetletjih v večini primerov astmo spremenila v dobro obvladljivo bolezen. Pri zdravljenju uporabljamo dve skupini: preprečevalce (protivnetna zdravila, ki zdravijo astmatično vnetje in preprečujejo poslabšanje bolezni, jemati jih je treba redno) in olajševalce (bronhodilatatorji, ki s sprostitvijo mišic v dihalnih poteh zagotavljajo hitro olajšanje simptomov, zato jih uporabljamo le ob težavah). Zdravila seveda pomagajo samo, če jih jemljemo natančno tako, kot je predpisal zdravnik, ki vrsto in odmerek prilagodi stopnji težav. »Zdravila za zdravljenje in obvladovanje astme so v obliki inhalacij in delujejo samo, če jih pravilno vdahnemo; od tehnike vdiha je odvisna tudi količina zdravila, ki doseže otrokove dihalne poti.«
| Postavitev diagnoze Pri tretjini vseh otrok do tretjega leta starosti se ob okužbah dihal v prsnem košu pojavi piskanje. Težave so podobne kot pri astmi. Pri večini otrok po dopolnjenem tretjem letu piskanje izzveni, zato pravimo, da imajo prehodno piskanje. Pri nekaterih otrocih, posebno pri tistih, ki imajo dokazane alergije ali imajo astmo starši, pa je piskanje znanilec astme in se pojavlja tudi po tretjem letu. Dokončno diagnozo astme lahko postavimo, ko otrok zmore opraviti meritev pljučne funkcije, običajno po petem letu starosti. Takrat lahko dokažemo najpomembnejšo značilnost astme – povečano odzivnost dihalnih poti, ki je posledica vnetja. (Iz priročnika Navdih za boljši vdih.) |
Šola astme
V Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, edinem srednjegorskem klimatskem zdravilišču pri nas, vsako poletje pripravijo več dvotedenskih programov zdraviliškega zdravljenja za otroke in mladostnike z obolenji dihal; tisti, ki imajo še posebno hude zdravstvene težave, so upravičeni do treh tednov zdravljenja. V program se lahko vključijo otroci, ki so na predlog svojega zdravnika od zdravstvene zavarovalnice dobili odobreno zdraviliško zdravljenje.
K uspešnemu zdravljenju pripomorejo dobro poznavanje in spremljanje bolezni, pravilna uporaba zdravil in pripomočkov ter pravilno ukrepanje ob poslabšanju bolezni, in temu je namenjena šola astme, pravi Matevž Trdan, tudi avtor priročnika za zdravljenje in spremljanje astme Navdih za boljši vdih (pred nekaj meseci ga je v sodelovanju s Službo za pljučne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani izdalo zdravilišče). »Želimo si, da bi bilo bivanje na Rakitni za otroke prijetna izkušnja. Med programom se učijo telesnih in dihalnih vaj, vključeni so tudi v številne športne aktivnosti in ustvarjalne delavnice. Pri pravilno zdravljeni in dobro urejeni astmi je namreč mogoče živeti lepo, polno in aktivno življenje,« je prepričan zdravnik, ki dodaja: »Redno gibanje, ukvarjanje s športom povečuje splošno zmogljivost in izboljšuje telesno pripravljenost, enako velja tudi za otroke z astmo.«
