Verjetno ni nikogar, ki ne bi vsaj približno vedel, kaj so antioksidanti. Verjetno pa jih je tudi nekaj, ki tega pač ne vedo oziroma se ne zavedajo, kaj so in zakaj jih naše telo potrebuje. Splošna definicija pravi, da delujejo proti prostim radikalom, in sicer tako, da preprečijo nastanek novih poškodb ali celo malo zmanjšajo škodo, ki so jo prosti radikali povzročili v preteklosti.
»Antioksidanti so po definiciji snovi, ki nevtralizirajo oziroma izničijo za celice nevarne proste radikale. To so odpadniške molekule kisika, ki se potikajo v našem telesu, napadajo celice, trgajo njihove membrane, kvarijo njihov genetski material, povzročijo oksidacijo maščob in propad celic. Škoda na celicah se sešteva in počasi vodi do bolezenskih znakov. Znanstveniki so uničujoče reakcije kisika povezali z najmanj šestdesetimi različnimi kroničnimi obolenji pa tudi s procesom staranja. Med antioksidanti sta najbolj znana v vodi topen vitamin C in v maščobah topen vitamin E, vendar ne smemo pozabiti na betakaroten (predstopnjo vitamina A), mineral selen v sledovih, ubikinon 10 (znan kot koencim Q-10), glutation, likopen, kvercetin in indole. Slednji so malo poznani, vendar jih najdemo v različnih vrstah sadja in zelenjave, ki so nam dobro znani. To so na primer paradižnik, čebula, česen, zelje, brokoli, stročnice, oreščki, semena itd.« pravi Tanja Zorin, mag. farm., iz Celjskih lekarn.
Zaradi pomanjkanja antioksidantov lahko postanemo zelo občutljivi, še posebno če smo izpostavljeni cigaretnemu dimu, onesnaževalcem zraka, industrijskim kemikalijam, zdravilom, nepravilni prehrani, radioaktivnemu ali UV-sevanju. Vse to so zunanji viri prostih radikalov. Znanstveniki, zdravniki in farmacevti potrjujejo to ugotovitev. Ob tem dodajajo, da še zdaleč ni nepomembno, da »lastniki telesa«, ljudje torej, sploh razumejo, kako antioksidanti in prosti radikali delujejo.
Kako delujejo
Da bi to lahko razumeli, je dobro, da vemo, da so antioksidanti snovi, ki končajo reakcijo delovanja prostih radikalov. Prosti radikal nastane, ko atom ali molekula izgubi en elektron. Radikalska oblika je nestabilna in želi pridobiti nazaj izgubljeni elektron – to pomeni, da ga vzame drugi molekuli in tako se reakcija nadaljuje. Začetek take verižne reakcije lahko med drugim sprožijo kisik, ogljikov monoksid, vodikov peroksid, UV-žarki … Pri teh verižnih reakcijah se poškodujejo celične strukture. Najnevarnejši sta okvari DNK in lipidnih membran. V celici so mehanizmi, ki popravljajo poškodbe DNK. Če jim napake ne uspe popraviti, nastane mutacija določenega dela DNK. Če je mutiran del, ki določa delitev celice, potem se začnejo nenadzorovano deliti – rakave celice.
Na vprašanje, ali ima naše telo lasten obrambni mehanizem pred prostimi radikali, je odgovor pritrdilen: Ima! V njem sodelujejo vitamini K, A, C in E, koencim Q-10. V določenih primerih ta endogeni obrambni mehanizem ni dovolj, zato je treba te antioksidante telesu dodajati. Ustrezna prehrana je zagotovo na prvem mestu nujnih predpostavk za delovanje antioksidantov.
Nutricionisti svetujejo, da pravilna in raznovrstna prehrana, ki vsebuje veliko svežega sadja in zelenjave, predvsem tiste, ki ima v sebi veliko barve (zelene, rumene, rdeče), zelo učinkovito pomaga antioksidantom, da skrbijo za človekovo zdravje. Kajti čim temnejša je barva sadeža, večja je vsebnost antioksidantov. Pomembno je, da sta sadje in zelenjava sveža ali globoko zamrznjena, saj v konzervirani, predelani ter kuhani zelenjavi ali sadju najdemo malo teh snovi.
Seme dvoma V znanstvene kroge, ki se ukvarjajo z odkrivanjem in zdravljenjem rakavih obolenj, je pred kakšnim letom zasejal seme dvoma njihov ugledni kolega, nobelovec James Watson. Ameriški znanstvenik, ki je leta 1952 skupaj s sodelavcem Crickom odkril dvojno vijačno strukturo DNK. Podvomil je namreč o koristnosti teh snovi v boju proti raku. »Nastopil je trenutek, ko se moramo resno vprašati, ali obstaja večja verjetnost, da uporaba antioksidantov povzroča raka, ne pa ga preprečuje.« Obsevanje in kemoterapija z ustvarjanjem kisikovih radikalov uničita rakave celice. Vendar če pacient prejema veliko antioksidantov, lahko ti povzročijo, da terapija sploh ne učinkuje, svari Watson. »Vsi so bili prepričani, kako čudoviti so antioksidanti. Jaz pa pravim, da lahko preprečijo uničevanje rakavih celic.« Raziskave potrjujejo njegove trditve. Številne študije so dokazale, da uživanje antioksidantov, na primer vitamina E, ne zmanjšuje tveganja za rakave bolezni, ampak ga celo povečuje in skrajša življenje. Zdravila, ki blokirajo antioksidante – antiantioksidanti – pa lahko, nasprotno, povečajo učinkovitost zdravil za zdravljenje raka. |
Česen vodilni vir zdravja
Med vsemi živili najbolj izstopa česen, ki vsebuje največ antioksidantov in ima najmanj 15 antioksidantskih snovi. Da bi telesu zagotovili dovolj raznobarvnih lovcev na proste radikale, se pri izbiri živil odločimo za rdeče grozdje namesto belega, rdečo in rumeno čebulo namesto bele, za surovo ali le malo kuhano zelje, cvetačo, brokoli, korenje, krompir in bučke, oljčno olje, pridobljeno po hladnem postopku, listnato zelenjavo temno zelene barve, rdečo pomarančo, sadje namesto soka, sveži sok namesto konzerviranega …
Antioksidantov je torej zelo veliko v rastlinski hrani, dobimo jih tudi v morski (sardele, skuše), nekaj pa v hrani živalskega izvora (teletina, pusti kotleti, kuhana šunka). Bržkone pa je eno osrednjih vprašanj, ki si jih zastavljajo ljudje, koliko sploh znašajo priporočene dnevne količine živil, ki nam pomagajo ustvarjati svojevrstne lovce na proste radikale. Farmacevti so si enotni, tako meni tudi Tanja Zorin, da so priporočene dnevne količine (to je RDA-vrednost) za vitamin C od 60 do 90 mg za moške in od 60 do 75 mg za ženske. Kadilcem se priporoča še dodatnih 35 mg vitamina C; največji sprejemljivi vnos znaša 2000 mg. Za vitamin E je priporočena dnevna količina tako za moške kot za ženske enaka – 15 mg; največji sprejemljivi vnos je 1000 mg. Pri betakarotenu, koencimu Q-10 in pycnogenolu priporočene dnevne količine niso določene, za selen je sprejemljiv dnevni vnos 55 mikrogramov. Podana RDA-vrednost je lahko tudi do desetkrat večja, pa se pri večjem delu populacije ne bodo pojavili znaki toksičnosti.
Ne glede na vse ostaja dejstvo, da so antioksidanti ena najpomembnejših snovi, potrebnih za naš organizem. Najučinkovitejši način, da jih imamo v telesu dovolj, pa je – pravilna, raznovrstna in raznobarvna prehrana. Seveda pa je, tako kot pri vseh stvareh, tudi pri tem potrebna zmernost, in ne pretiravanje.