Amerika se je podala v brezkompromisni boj s sovražnikom na lastnih tleh: debelostjo. Število predebelih otrok v ZDA se je namreč v zadnjih 30 letih potrojilo, število zveznih držav, v katerih je več kot 40 odstotkov debelih najstnikov, pa se je z ene povečalo na kar 39 v pičlem desetletju!
Draga nadloga
Tudi finančna plat vse hujše problematike grozi javnim sredstvom države, ki velja za najdebelejšo med razvitimi: obravnava s čezmerno težo povezanih težav bo v prihodnje zahtevala kar 21 odstotkov sredstev, namenjenih zdravstvu, točneje nekaj več kot 150 milijard dolarjev na leto – odvečni kilogrami namreč skoraj zanesljivo prinašajo tudi sladkorno bolezen, možgansko kap, srčno-žilna in nekatera rakava obolenja! In še moralno-družbeno vprašanje: bodo zdajšnje generacije prvič v zgodovini doživele nižjo starost kakor njihovi starši? Vse več vplivnežev in pomembnežev se zdaj dotika problematike debelosti in pritiska na oblast k sprejetju novih zakonov, s katerimi bi prepovedali nezdravo prehrano v šolah in več sredstev iz javnega proračuna namenili dvigu nutricionističnih standardov in kakovostnim obrokom v izobraževalnih ustanovah ter obenem spodbujanju programov, s katerimi bi se lahko zajezil val debelosti.
Denimo, prva dama Michelle Obama že nekaj let glasno poziva h gibanju: Let's move je kampanja, s katero vabi mladostnike k aktivnemu življenjskemu slogu in ustreznejšemu prehranjevanju, s projektom ji je že 2010. uspelo zbrati zadostno podporo za zakon o zdravih in sitih otrocih, s katerim so na vseh šolah po ZDA povečali dostop do svežega sadja in zelenjave, niso pa vse ustanove upoštevala merila, po katerem noben obrok ne bi smel imeti več kot 850 kalorij; zaradi uvedenih sprememb je nedavno precej dijakov skočilo na noge, češ da so zaradi prve dami lačni – ponujeni obroki, mnogo lažji kakor prej, jih namreč ne zapolnijo do sitosti, pravijo! V akcijo se je vključil tudi newyorški župan Michael Bloomberg, ki je pouličnim prodajalcem uspešno prepovedal ponudbo sokov v več kot pollitrski embalaži.
Sicer pa niso predebeli le otroci, zgled malomarnega odnosa do telesa in zdravja jim ponujajo predvsem starši – med odraslimi Američani jih je namreč čezmerno težka kar tretjina! Raziskave med moškimi sicer niso pokazale na povezavo med debelostjo in pripadnostjo družbenemu sloju, izobrazbo ali prihodkom, med ženskami pa je med pripadnicami premožnejših razredov občutno manj čezmerno težkih kakor med revnejšimi prebivalkami ZDA.
Po kilah na 5. mestu
A kot kaže, niti v Evropi in Sloveniji ne zaostajamo prav veliko za negativnimi trendi z druge strani luže. Kot pojasnjujejo na Inštitutu za varovanje zdravja RS, sta čezmerna hranjenost in debelost resen javnozdravstveni izziv v Evropski uniji, pojavnost debelosti se povečuje, in to predvsem med otroki in mladostniki, saj je, denimo, desetkrat večja kakor leta 1970! Debelost je v zadnjih dvajsetih letih postala ena najpogostejših otroških bolezni kot posledica neustreznega življenjskega sloga: kar petindvajset odstotkov debelih otrok trpi za glukozno intoleranco, otroci z razvitim diabetesom tipa 2 pa lahko izgubijo od sedemnajst do šestindvajset let pričakovane življenjske dobe. Rezultati številnih raziskav potrjujejo, da je debelost v otroštvu in mladosti povezana z večjo obolevnostjo in umrljivostjo pri odraslih.
Čezmerna telesna teža in debelost sta vzrok za približno osemdeset odstotkov vseh primerov diabetesa tipa 2, petintrideset odstotkov vseh ishemičnih bolezni srca in petinpetdeset odstotkov vseh primerov povišanega krvnega tlaka med odraslimi, pojasnjujejo pri IVZ. Podatki za leto 2007 kažejo, da ima čezmerno telesno težo dobrih štirideset odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije, debelih je sedemnajst odstotkov, posebno pa so ogroženi moški, ljudje iz nižjih družbenih slojev, z nižjo stopnjo izobrazbe, aktivno zaposleni, prebivalci vaškega bivalnega okolja in vzhodnega dela Slovenije. In še, poročajo z IVZ, mednarodna raziskava Svetovne zdravstvene organizacije iz lanskega leta kaže, da se Slovenija med 39 državami, po večini evropskimi ter severnoameriškimi, po deležu čezmerno hranjenih in debelih 15-letnikov uvršča na peto mesto.