FARMACIJA

Alternativne oblike zdravljenja: Nekatere koristne, mnoge le zavajajo

Objavljeno 29. avgust 2015 10.30 | Posodobljeno 29. avgust 2015 10.30 | Piše: Natalija Mljač

Na fakulteti za farmacijo v Ljubljani vsako leto pripravijo zdaj že tradicionalno strokovno izobraževanje s področja farmacije. Letos so ga posvetili temi, ki – kot pravijo – že nekaj časa razburja tako laično kot strokovno javnost.

Brez male lekarne nikar na počitnice.

Pomembna skupina ljudi, ki išče alternativne oblike zdravljenja, so bolniki, pri katerih uradni medicinski pristopi niso bili učinkoviti in jim alternativne metode pogosto pomenijo zadnje upanje, zato so še toliko bolj ranljivi tudi za zlorabe, poudarjata doc. dr. Alenka Zvonar Pobirk in doc. dr. Nina Kočevar Glavač, ki sta pripravili letošnje srečanje. »Ker to področje zakonsko ni ustrezno urejeno, je nujno, da imamo magistri farmacije in farmacevtski tehniki v lekarnah ter zdravniki pa tudi drugi strokovni delavci v širši farmacevtsko-medicinski stroki o posameznih alternativnih pristopih čim več znanja in znanstveno preverjenih informacij, saj lahko le tako ustrezno svetujemo. V poplavi alternativnih izdelkov in metod, med katerimi lahko najdemo tako učinkovite kot tudi takšne, ki zlorabljajo zaupanje ljudi le za dosego čim večjega zaslužka, je namreč pogosto težko ločiti zrnje od plev.«

Komplementarna in alternativna medicina (KAM) obsega (po definiciji ameriškega nacionalnega centra za dopolnilno in alternativno medicino) alternativne medicinske sisteme (npr. ajurvedo, homeopatijo, tradicionalno kitajsko medicino), psihosomatske pristope (hipnozo, meditacijo, jogo), manipulativne in telesne terapije (kiroprakso, masaže), energetske terapije (reiki, bioelektromagnetne terapije) in biološko osnovane terapije (zeliščarstvo, aromaterapijo, vitaminske terapije, uživanje bioloških substanc). Na letošnjem izobraževanju so se osredotočili predvsem na alternativne medicinske sisteme in biološko osnovane terapije, s katerimi se zaposleni v farmacevtski stroki srečujejo najpogosteje.

Zaupniki in svetovalci

KAM je skupek medicinskih in zdravstvenih sistemov, metod in izdelkov, ki niso del uradne medicinske stroke. Zavedati se moramo, razlagata sogovornici, da gre v osnovi za dva različna terapevtska pristopa: alternativne terapevtske prakse se uporabljajo kot nadomestilo za konvencionalno medicino, komplementarne prakse pa kot dopolnilo uradni medicini oziroma skupaj z njo. »Uradna medicina temelji oziroma naj bi temeljila tako na dokazano varnih kot tudi dokazano učinkovitih postopkih ter zdravilih. Področje komplementarne oziroma alternativne medicine pa je bistveno manj podprto z rezultati znanstvenih raziskav. A res je, da tudi to vse bolj proučujemo, da bi ločili učinkovite in varne pristope od tistih, za katere tega ne moremo trditi.«

Medicinsko-antropološka raziskava, ki so jo opravili na ljubljanski filozofski fakulteti, razkriva, da veliko uporabnikov KAM o njeni uporabi ne obvesti svojega zdravnika, kar ni dobro, zato imajo pomembno vlogo zlasti farmacevti in farmacevtski tehniki v lekarnah, kjer se dnevno srečujejo s stiskami in z razdvojenostjo bolnikov. Ti se pogosto najprej napotijo po nasvet prav k farmacevtom, saj so najlažje dostopni zdravstveni strokovnjaki, poleg tega jim zaupajo. »Z znanstveno podprtim strokovnim nasvetom jih lahko odvrnemo od uporabe izdelkov, za katere nimamo dokazov o varnosti in učinkovitosti. Prav tako jih lahko povprašamo, ali so svojega zdravnika obvestili o uporabi KAM, in če ga niso, jih k temu spodbudimo. Morda se bodo odločili drugače, če bodo vedeli, da je sočasno zdravljenje s klasičnimi zdravili in izdelki KAM lahko tudi nevarno, saj lahko v nekaterih primerih vodi do pojava neželenih učinkov ali slabše učinkovitosti zdravil,« opozarjata.

Strpno do prave poti

Odnos farmacevtsko-medicinske stroke do uporabe KAM v Sloveniji je na splošno žal zelo odklonilen, včasih tudi vzvišen, ugotavlja dr. Nina Kočevar Glavač. »Ne smemo pa pozabiti, da je tudi vse več posameznikov in skupin, ki uradno medicino dojemajo kot zlobno zaroto. Srž problema je v tem, da se pri nas ne znamo strpno pogovarjati, to pa vedno vodi v ekstreme. Eden od zelo pomembnih namenov izobraževanja je tudi ta, da moramo KAM sprejeti, ne pa je odrivati. Zavedati se moramo, da sta na prvem mestu bolnik in tudi zdravje družbe. Poti do zdravja pa so različne in umetnost zdravstvenega poklica je v tem, da na podlagi svojega strokovnega znanja najde pravo pot, pa naj bo ta strogo uradna, strogo alternativna ali komplementarna.«

Previdno s čudeži

Na izobraževanju so se podrobneje seznanili z ajurvedo kot predstavnico celostnih medicinskih sistemov KAM (poudarili so, da moramo biti pri uporabi ajurvedskih zdravil previdni, saj veliko pripravkov vsebuje težke kovine, ki so za organizem škodljive) in nekaj biološko osnovanimi metodami KAM, ki temeljijo na uporabi snovi naravnega izvora. »Če imamo o učinkovitosti in varnosti apiterapije ter pripravkov na osnovi srebra na razpolago preverljive informacije, tega ne moremo trditi za 'žive' oziroma 'informirane' vode ter mnoge izmed izdelkov, ki jih na trg pospremijo reklame o 'čudežnem zdravilu',« sta rdečo nit letošnjih predavanj strnili dr. Alenka Zvonar Pobirk in dr. Nina Kočevar Glavač s fakultete za farmacijo.

Deli s prijatelji