Ali ločite med porabiti do in uporabno najmanj do?

Konec leta bo v veljavo stopila večina določil nove evropske uredbe o označevanju živil in spremembah, ki jih prinaša nova evropska zakonodaja na tem področju. Med njimi je tudi pravilnik, ki se nanaša na datum minimalnega roka trajnosti. Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil določa, da živila z datumom minimalne trajnosti lahko ostajajo na posebnih prodajnih policah po preteku datuma minimalne trajnosti (uporabno najmanj do …/do konca …) V ostalih primerih dajanja v promet – na primer v humanitarne akcije – je treba prejemnike seznaniti, da ima živilo pretečen datum minimalne trajnosti. Nov pravilnik po mnenju ministrstva za kmetijstvo in okolje omogoča enostavnejšo predajo živil v humanitarne namene, Zveza potrošnikov Slovenije pa teh sprememb, ki zaradi pomoči socialno ogroženim skupinam trgovcem omogoča časovno neomejeno prodajo izdelkov s pretečenim rokom minimalne trajnosti, ne podpira.

Spremembe imajo lahko resne posledice za zdravje potrošnika

»V ZPS izražamo resno zaskrbljenost zaradi sprememb pravilnika, ki bodo lahko imele resne posledice tudi za zdravje potrošnikov, namesto da bi le ustrezno uredili prodajo socialnih trgovin in predajo izdelkom dobrodelnim organizacijam,« pravi predsednica Zveze Breda Kutin. »Posebno nas skrbi dejstvo, da je bil namen spremembe pravilnika opredeljen kot potrebno dejanje za pomoč socialnim trgovinam in v dobrodelnim organizacijam, s spremembo pa so dejansko omogočili trgovini prodajo neprodanih zalog prehrambnih izdelkov po tistem, ko jim je pretekel rok minimalne trajnosti. Tak način prodaje predstavlja ne le zmanjševanje kakovosti izdelkov na prodajnih policah, ampak tudi dodatna potencialna tveganja za zdravje potrošnikov, ker zdaj z nobenim predpisom ni več urejeno, koliko časa so tovrstni prehrambni izdelki še lahko v prodaji,« še dodaja Kutinova.

Pravilnik, ki je nastal zaradi viška hrane, do katerega prihaja, prinaša, da so lahko živila, ki niso hitro pokvarljiva, ob predpogoju, da so varna, v prometu po datumu, ki ga predpiše proizvajalec, kot minimalni datum trajanja. »Treba je poudariti, da le četrtina odpadkov (po podatkih MKO za leto 2011) nastane pri potrošnikih, kar je seveda še vedno preveč, vse ostalo pa nastane v prehranski verigi – skoraj četrtina pri trgovcih. Če se osredotočimo le na potrošnike, lahko tem svetujemo, da kupujejo toliko, kot potrebujejo in kar potrebujejo. Naj jih ne premamijo razne akcije ipd.,« pojasnjuje predsednica ZPS.

Poznamo razliko, pa vseeno vržemo v smeti

Ob aktualni temi so zanimivi tudi izsledki, ki so jih strokovnjaki dobili ob raziskavi javnega mnenja o varnosti hrane in prepoznavnosti Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) v Sloveniji. Slovenski potrošnik je zaskrbljen zaradi varnosti hrane in ne zaupa v preskrbo z varno hrano, kaže raziskava.

Rok uporabnosti sodi med tri ključne označbe, ki jih povprečen potrošnik preveri. Poleg roka so še sestavine in država izvora. Rok uporabnosti je na izdelkih označen ali kot datum minimalne trajnosti (uporabno najmanj do) ali kot datum uporabe (porabiti do). 70 odstotkov anketiranih meni, da poznajo razliko pri označevanju roka uporabnosti, a po pretečenem roku uporabnosti se slaba polovica odloči, da vsa taka živila zavrže. 22 odstotkov se odloči glede na vrsto živila, 27 odstotkov anketiranih preveri živilo po vonju, videzu ali okusu in se nato odloči. Le nekaj pa jih je takih, ki roka uporabnosti sploh ne preverjajo ali pa dajo živila s pretečenim rokom živalim.