Alergije: Poleti drugačna reakcija

Potem imate verjetno eno izmed alergij. Grška beseda alergija pomeni reagirati drugače. Poglejmo, kako se telo odzove na alergene. Veliko alergij nam je poznanih, saj smo se z njimi srečali sami ali pa težave pestijo naše bližnje. V dermatoloških centrih lahko naredite alergijsko preiskavo (kožni test, krvna preiskava ali provokacijski test) in z njeno pomočjo ugotovite, na kaj ste alergični. Z alergološkimi testi boste izvedeli, ali neobičajno reagirate na standardne alergene. Poleg testov je pomemben tudi pogovor s specialistom alergologom.

Preobčutljivost

Število obolelih za alergijami po svetu raste, alergijski rinitis prizadene od 10 do 30 odstotkov ljudi. Na univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik razložijo alergijo kot preobčutljivost osebe za snovi, ki jih navaden posameznik normalno prenese. Dodajo, da imunski sistem alergika nekatere snovi (alergene) napačno prepoznava kot škodljive, čemur sledi burna reakcija. Med vzroke za nastanek prištevajo dednost, izpostavljenost cigaretnemu dimu in alergenom.

Seneni nahod

Na Golniku razložijo občasni alergijski rinitis s senenim nahodom: pojavi se zaradi alergije na pelod trav in drugih rastlin. Težave, povezane s časom cvetenja rastlin, so kihanje, izcedek iz nosu, srbeče in pordele oči. Pojasnijo še celoletni alergijski rinitis, pri katerem je alergen prisoten vse leto. Večina astmatikov ima alergijski rinitis, tudi nasprotno se mu v 40 odstotkih kasneje pridruži astma. Nekateri imajo blažje nevšečnosti, v katerih ne prepoznajo alergije, temveč znake pripisujejo virusnemu prehladu – ki v nasprotju z alergijo traja manj časa –, drugim težave grenijo vsakdan: motnje koncentracije in delovne sposobnosti, pojasnijo na kliniki. Svetujejo, naj se bolniki med cvetenjem zadržujejo v zaprtih prostorih, še posebno ob vetrovnih in sončnih dnevih. V pomoč vam je lahko koledar cvetenja rastlin, tako boste vedeli, kdaj se je bolje izogibati dejavnostim na prostem. Seneni nahod lahko uspešno zavrete tudi s protialergijskimi zdravili.

Sonce

Poleti nas povsod spremljajo sonce in njegovi UVA- in UVB-žarki. Alergija na sonce je pogostejša pri svetlopoltih in ženskah. Telo se na izpostavljenost žarkom odzove z mehurčki in srbečimi bunkicami na koži. V senco je prvi nasvet, drugi se nanaša na oblačila, ki pokrijejo ramena in dekolte. Priporočljiva je uporaba sončne kreme z visokim zaščitnim faktorjem in hladilnih mazil, ki pomirjajo razdraženo kožo.

Piki žuželk

Na Golniku razložijo, da gre pri tej alergiji za imunsko dogajanje, ki je posledica reakcije med strupom žuželke in proti strupu usmerjenimi specifičnimi protitelesi. Povzročijo jo strupi kožekrilcev, torej čebel, čmrljev, os in sršenov. Reakcija je lahko lokalna, ko na mestu pika nastane srbeča in pordela oteklina, ali sistemska. To razdelijo na lažjo – spremljata jo srbenje in oteklina – in težjo, pri kateri so resnejše posledice prizadetost dihal in obtočil, mogoča je izguba zavesti ali celo anafilaktični šok, pojasnijo. Po piku pomagajo hladni obkladki in tablete iz seta za samopomoč, v katerem so dve tableti antihistaminika in dve steroida. Obisk zdravnika je nujen pri omotičnosti in anafilaktičnem šoku. Preobčutljivim za pike žuželk svetujejo, naj se izogibajo nabiranju cvetočega cvetja ter hoji in aktivnostim na prostem brez primerne obutve. Opozarjajo, da morajo alergiki s seboj vedno nositi set za samopomoč.

Lajšanje težav

Alergenom se je priporočljivo izogibati, kar je pri mačjih dlakah laže in teže pri alergijah na sonce ali pelod. Pri zadnji je pelod v zraku tudi tri kilometre stran od samega vira. Priporočljivi sta zračenje prostorov v jutranjih in večernih urah in načrtovanje dopusta v kraje z drugačnim podnebjem, kjer lahko uidete cvetnemu prahu rastlin, ki cvetijo kratek čas, denimo brezi. Medikamentozno zdravljenje lajša seneni nahod, pomagajo še nosna pršila, kapljice z antihistaminiki (olajševalni učinek) ali glukokortikoidi (preprečevalni učinek), katerih delovanje je protivnetno. Rekreacijo prilagodimo pelodu v zraku, ki ga je po dežju manj. Tudi perilo, ki ga sušimo na prostem, lahko prenaša alergene. Ključna sta torej izogibanje alergenom in skrb za blaženje posledic alergijskih reakcij na koži.