POMLAD

Alergije 
grenijo življenje

Objavljeno 27. marec 2012 14.30 | Posodobljeno 27. marec 2012 14.30 | Piše: Milka Krapež

Na alergije največkrat pomislimo spomladi, ko začnejo cveteti leske, breze, trave, kar mnogim povzroča težave.

»Alergija lahko prizadene vsakogar, vendar redkeje zbolijo dojenčki in ljudje v pozni starosti.« Foto: Tomi Lombar, dokumentacija Dela

Seneni nahod, kakor laično rečemo tovrstnim alergijam, se začenja že februarja in traja vse do sredine poletja ali še dlje, vendar je to le en del alergij, je povedala dr. Vesna Plevnik Vodušek, dr. med., pediatrinja in alergologinja. Z marsikatero ljudje živijo vse leto, ne samo v času cvetenja.

Kaj sploh je alergija?

Nastane kot posledica pretiranega imunskega odgovora organizma na snovi iz okolja, na katere se zdrav človek ne odziva.

Kaj se zgodi med tovrstno reakcijo?

Pri alergijskih reakcijah največkrat nastopajo protitelesa iz skupine IgE. Ko je organizem izpostavljen alergenu, imunski sistem začne tvoriti veliko količino protiteles IgE. Ta se vežejo na celice imunskega sistema, imenovane mastociti oziroma celice pitanke; s tem postanejo te celice pripravljene in naslednjič, ko je organizem izpostavljen istemu alergenu, se bo ta vezal na protitelesa IgE in reakcija se bo začela.«

Alergij je več vrst. Med ljudmi so znane bolj po tem, kako jih prizadenejo. Kako jih vi razvrščate?

Kronične alergijske bolezni, ki so zadnja leta močno v porastu, so tako imenovane atopijske bolezni, pri katerih so udeležena protitelesa IgE. Njihova značilnost je, da se dedujejo. Sem spadajo alergijske bolezni prebavil, povzročene s protitelesi IgE, atopijski dermatitis,

Natančnega vzroka za porast alergijskih bolezni v zadnjih 30 letih še ne poznamo. Vsekakor gre za medsebojno delovanje dednosti in vplivov okolja, ki pri dovzetni osebi privedejo do njenega nastanka.

bronhialna astma in alergijski rinokonjunktivitis. Poznamo tudi številne druge akutne alergijske reakcije, pri katerih sodelujejo protitelesa IgE, ki pa se ne dedujejo, in pogostost njihovega pojavljanja ne narašča; na primer alergija na cepiva, zdravila (antibiotike), strupe kožokrilcev (čebele, ose in sršeni).

Ali obstajajo starostne skupine ljudi, ki so bolj izpostavljeni? So za določene vrste alergij bolj v nevarnosti moški ali ženske, stari ali mladi?

Alergija lahko prizadene vsakogar, vendar redkeje zbolijo dojenčki in ljudje v pozni starosti. To velja za dojenčke v prvih mesecih življenja. Starejši ko so, večja je možnost, da postanejo alergični. Mogoče je tudi, da starostnik po 70. letu razvije alergijo, vendar je to res redko.

Prej ste omenili, da je bolnikov z atopijsko boleznijo vse več. Ali medicina lahko pojasni, zakaj se razvije alergija oziroma zakaj je tovrstnih bolezni vse več?

Natančnega vzroka za naraščanje alergijskih bolezni v zadnjih 30 letih še ne poznamo. Vsekakor gre za medsebojno delovanje dednosti in vplivov okolja, ki pri dovzetni osebi privedejo do njenega nastanka. Ugotovljeno je, da vzrokov pri posamezniku ne moremo določiti ločeno kot vpliv dednosti ali okolja, temveč v njunem medsebojnem delovanju. Najnovejše hipoteze ponujajo razlago, da je posledica tako imenovana alergična preobčutljivost, to je razvoj protiteles na določene alergije iz okolja, za prehod te v alergijsko bolezen pa bi lahko bili odgovorni dodatni dejavniki.

So lahko na nekatere vrste hrane alergični že majhni otroci?

Seveda. Ravno pri otrocih je zadnja leta vse več primerov alergije na hrano. Majhni so najpogosteje alergični na kravje mleko, jajca, pšenično moko, sojo, arašide in drevesne oreške.

Kako zdravite?

Najprej je treba ugotoviti, na kaj je kdo alergičen. Prvi ukrep je, da se alergenu oziroma snovi, ki sproža reakcijo, poskušamo izogniti. Poleg tega bolniku predpišemo podporno terapijo v obliki zdravil in drugih ukrepov, ki mu lajšajo simptome. Pri alergijskem rinokonjunktivitisu (seneni nahod) se je treba v času cvetenja pelodov, na katere je alergičen, zadrževati v zaprtih prostorih, spati pri zaprtih oknih, si redno izpirati oči in nos. Redno je treba jemati zdravila, ki jih predpiše zdravnik. Če so simptomi močnejši oziroma intenzivnejši, imamo na voljo tudi imuno terapijo.

Znana je zelo velika ponudba alternativnega zdravljenja alergij. Kako to komentirate?

Pri številnih kroničnih boleznih, pri katerih ne moremo pomagati stoodstotno, še posebno če so težave večje, se ljudje zatekajo k alternativnim metodam. Dobro je, da nam to povedo, še zlasti če gre za otroka. Tega jim seveda ne moremo prepovedati, je pa dolžnost zdravnika, da pacienta oziroma starše opozori na morebitne škodljive posledice uporabe alternativnih metod (recimo dietna prehrana brez hranil, ki so za otrokov razvoj pomembna, kar lahko privede do nepopravljive škode). 

Deli s prijatelji