Kihate in smrkate, teče vam iz nosu, srbijo vas oči in sili vas na kašelj? Potem ste med tistimi, ki imajo – vsaj občasno – simptome alergijskih bolezni. Največji dejavnik tveganja za razvoj alergijskega obolenja je zahodni življenjski slog, nekateri ljudje so nagnjeni k temu, med najpogostejše alergijske bolezni dihal spadata alergijski rinitis, bolj znan kot seneni nahod, in astma. Pogovarjali smo se s prof. dr. Mitjo Košnikom, dr. med. spec., s Klinike Golnik.
Alergija pomeni preobčutljivost za določene snovi, ki jih večina ljudi normalno prenese. Gre za napako imunskega sistema, ki nas sicer brani pred škodljivostmi iz okolja?
Težko bi rekli, da gre za napako imunskega sistema. Alergija nastane prek povsem normalnega imunskega odziva, ki nas varuje pred, na primer, glistami v črevesu. Če enak tip imunskega odziva nastane proti zrnu cvetnega prahu v nosu, nas pa to takoj moti. Približno polovica ljudi ima močno dedno nagnjenost k temu, da se na pogoste snovi, kot so cvetni in hišni prah, alergeni dlakavih živali, nekatera živila, odzovejo z močno tvorbo alergijskih protiteles IgE. Seveda se dedna nagnjenost pri vseh ne izrazi. Pa tudi pri precejšnjem deležu oseb, ki tvorijo alergijska protitelesa, se to ne kaže z alergijsko boleznijo. Ta neredko spontano izzveni. Alergija pri otrocih, ki so bili v prvih letih alergični na mleko in jajca, do šole spontano izzveni.
Zadnje čase poslušamo, da je alergij vse več, ne le med otroki, o njih govorijo tudi odrasli, starejši. Zakaj je vse več ljudi alergičnih? Koliko Slovencev trpi za alergijo?
Alergija je predvsem popularna bolezen, zato se o njej veliko govori. Včasih so ljudje spomladi kihali, danes pa imajo alergijski rinitis. Še več je takih, ki sebe proglasijo za alergika, čeprav njihove težave sploh niso posledica alergije. Veliko bolnikov s prebavnimi težavami zaradi preveč želodčne kisline, ljudje z depresijo ali nevrozami ter številni drugi radi poimenujejo svoje težave z besedo alergija. Res pa je, da njena pogostost raste, ker smo v sodobnem življenju izpostavljeni dejavnikom, ki omogočijo, da se dedna nagnjenost tudi izrazi. Veča se izpostavljenost močnim alergenom, ki pri dovzetnih ljudeh zelo radi sprožijo alergijski odziv. Na primer pršica v hišnem prahu (predvsem v posteljah) odlično uspeva v prostorih, kjer sta vse leto visoka vlaga in visoka temperatura. Zaradi varčevanja z energijo je zračenje stanovanj slabo, prostori so topli in vlažni. To so odlične razmere za uspevanje pršic. Poleg tega smo v hišo prinesli lončnice – in tam, kjer je zemlja, tam so plesni. Hkrati smo odstranili zaščitne stvari proti alergiji, to pa so okužbe v zgodnjem otroštvu. K alergiji prispevajo tudi izpušni plini, zaradi katerih je cvetni prah v mestih bolj alergogen. Trenutno ima 15 odstotkov prebivalstva vsaj blago alergijsko bolezen.
Prof. dr. Mitja Košnik, dr. med. spec.: »Zaradi varčevanja z energijo je zračenje stanovanj slabo, prostori so topli in vlažni. To so odlične razmere za uspevanje pršic.« Foto: Marko Feist |
Kateri so najpogostejši dejavniki za razvoj alergij in katere so najpogostejše? Jih res zdravite tudi s čebeljimi piki?
Pri otrocih je več alergije na mleko, jajca, lešnike (nutello), arašide, pri šolarjih pa na cvetni prah. Ko smo enkrat alergični, se težavam izognemo tako, da se povsem izognemo stiku z alergenom. Zdravila precej blažijo težave, ozdraviti pa se z njimi ne moremo. Nekatere oblike alergije se lahko zdravi s specifično imunoterapijo, to je oblika cepljenja, ko z vnosom alergena pod kožo ali pod jezik lahko izboljšamo prenašanje alergena. Kar zadeva čebele: čebelji pik je najpogostejši razlog za smrtno nevarno alergijsko bolezen, ki ji rečemo anafilaksija. Vsako leto v Sloveniji na novo diagnosticiramo tristo bolnikov z anafilaksijo po piku čebel ali os. Večkrat ko človeka piči čebela, večja je verjetnost, da bo razvil alergijo.
Vse več dejavnikov je, ki povzročajo alergije. So ozdravljive? Se alergenom lahko ognemo?
Večini se ne moremo izogniti, je pa za alergične bolnike pomembno, da se čim manj izpostavljajo alergenu, za katerega so preobčutljivi. Večja ko je izpostavljenost, težji so simptomi in slabše primejo zdravila. Z zdravili alergije niso ozdravljive, pogosto spontano izginejo.
Lahko rečemo, da spadajo med najbolj razširjene zdravstvene težave modernega sveta?
Da, to je najpogostejša kronična bolezen, predvsem pa prizadene mlajše osebe.