NOVA KNJIŽICA

Alenka Košir: Čudežne diete ne obstajajo, a jim mnogi še vedno verjamejo

Objavljeno 24. oktober 2014 09.00 | Posodobljeno 24. oktober 2014 09.06 | Piše: Branka Grbin

Po velikem uspehu prve knjižice receptov je Alenka Košir pred nekaj tedni izdala še eno: Knjižico receptov 2. Naj se zdravo kuhanje nadaljuje.

Alenkine vadeče v termah.

V Sloveniji ni več ženske, ki ne bi vsaj slišala za VIIT Alenke Košir, če že ne vadi z njo. In če veste za VIIT, veste tudi, da je Alenka odlična kuharica, ki svoje slastne recepte redno objavlja na svoji strani facebooka V formi z Alenko Košir. Ker so recepti postali tako priljubljeni in zaželeni, je Alenka lani poleti izdala Knjižico receptov, pred nekaj tedni pa je po velikem uspehu dobila nadaljevanje.

»Jesti moramo prav vse«

V drugi knjižici je zbrala novih 123 receptov, dodala pa je novo poglavje, namenjeno zdravi prehrani, saj je skozi leta ugotovila, da mnogi nimajo niti osnovnega znanja o prehrani. »Ne vedo, kaj so beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, vlaknine in tako naprej, kaj od tega jesti in v kakšnih količinah. Ljudem želim povedati, da moramo jesti prav vse, da zadostimo potrebam, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje, vendar vse v mejah normale.« V knjižici se je tudi na štirih straneh razpisala o »čudežnih dietah«, ki po njenem mnenju ne obstajajo, a jim mnogi še vedno verjamejo.

Alenkini knjižici receptov se od drugih kuharic razlikujeta po tem, da so recepti napisani resnično preprosto, v zgolj nekaj stavkih, s sestavinami vred. Fotografije so narejene s telefonom, jedi pa razdeljene na poglavja: Zajtrki, Kosila, Večerje ali malice, Posladki in napitki, Za na pot, Po treningu ter Prigrizki in domači kruh. Zadnji dve poglavji sta novi.

V drugo upoštevala tudi želje vadečih

K pisanju nove knjižice jo je spodbudilo predvsem dejstvo, da so jo njene vadeče in drugi ljudje stalno vpraševali po novih receptih in ji govorili svoje želje. Med drugim so jih zanimali recepti za majhne otroke in dojenčke, pa tudi to, kaj naj jedo po treningu. Tem je ugodila kar s celim poglavjem, mamice pa lahko na straneh najdejo denimo recept za domači čokolešnik. »Za tega moji trije otroci niso ugotovili, da ni iz trgovine,« pravi Alenka in dodaja, da je vedno vesela odzivov ljudi. »Vesela sem, če mi moje vadeče ali moji prijatelji na facebooku napišejo svoje ideje, želje ali pa morda svoje različice mojih receptov, saj tako tudi sama dobim kakšno idejo in tega nikakor ne jemljem kot kritiko.« Kako pa Alenka kuha in jé, ko ne piše receptov za vso Slovenijo?

Katero jed najraje pripravite?

Zelo rada skuham špinačo, pire krompir in jajčka na oko.

Kolikokrat si privoščite pregreho in v kakšni obliki?

Sama sem mnenja, da so pregrehe nujne, to sem napisala tudi v Knjižici receptov 2, in če se pregrešimo enkrat na teden, ni s tem popolnoma nič narobe. Tako kot vas en zdrav obrok ne bo »ozdravil«, tako vam tudi en nezdrav ne bo naredil škode. Vse je v ravnovesju. Moje pregrehe so zelo različne, odvisno od trenutka, kaj si želim, ali so to sladkarije ali kaj slanega, pojem tudi pico, pa burek in podobno.

Vsaka kuharica naj bi imela svojo skrivnost ali skrivno začimbo. Imate tudi vi kakšno?

Zdi se mi, da je nimam, predvsem ne samo ene. Sicer pa pri kuhanju ne uporabljam veliko začimb, saj imam rada pristne okuse sestavin in jedi, ki pa jih začimbe večkrat zabrišejo.

Se strinjate, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva?

Težko bi rekla, da je zajtrk ravno najpomembnejši obrok dneva. Če ga ne ješ in ješ vse druge obroke, morda ne narediš takšne škode, kot če ješ zajtrk in potem ves dan, vse do poznega večera, ničesar. Sama sem še vedno mnenja, da je na dan boljše pojesti pet manjših obrokov kot enega ali dva večja, zajtrk pa naj bo na jedilniku vsak dan, če je to le mogoče. Enako je tudi z večerjami, saj vemo, da mnogi mislijo, da ne smejo jesti po 18. uri. Meni se to zdi popolnoma zgrešeno, saj je predvsem odvisno, kdaj gre posameznik spat. Glede na to naj si pripravi zadnji obrok, ki naj bo uro ali dve pred spanjem.

Poudarja se pomembnost zajtrka, tudi kosila, a mnogi imajo kar nekaj težav pri pripravi večerje ... Kaj predlagate vi?

To je predvsem odvisno od življenjskega sloga posameznika. Če ljudje trenirajo zvečer, potem naj pojedo obrok, ki je sestavljen iz enostavnih ogljikovih hidratov in beljakovin, na primer sirotkine beljakovine, ki jim dodamo pretlačen kuhan kostanj, ker je ravno čas kostanja. Če zvečer nimajo treninga, pa je za večerjo dovolj obrok beljakovin z vlakninami, na primer solata z mesom ali jajcem. Preko 30 večerij in obrokov po treningu pa boste našli v moji knjižici.

Alenkini treningi se dogajajo že v 12 krajih po Sloveniji, na vseh lokacijah ima skupno že več kot 600 stalnih udeleženk, pri treningih pa ji pomaga 10 licenciranih trenerk.

Ste zagovornica kuhanja v domači kuhinji, pa se vseeno kdaj odpravite jest ven? Kam najraje?

Res je, rada kuham, saj me je nad tem, na zelo iskren način, navdušila moja mami Romana, ki sem ji novo knjižico tudi posvetila. Se pa kot verjetno vsakdo rada usedem v restavracijo. Zelo rada jem suši, delam ga tudi sama, zato rada obiščem restavracijo Sushimama v centru Ljubljane, pa restavracijo Pr Psnaku v Radovni, kjer dobim pristne domače jedi.

Zdi se, da ljudje še vedno zelo radi uporabljajo izgovor »nimam časa«. Kaj je vaš nasvet takšnim?

Res je, tudi sama neštetokrat slišim izgovor, da ljudje nimajo časa za pripravo obrokov, da nimajo časa za treninge, po drugi strani pa morda ravno ti ljudje imajo čas za kakšne druge stvari, za katere sama nimam časa in se meni ne zdijo tako pomembne. Vsi imamo 24 ur na dan in od nas samih je odvisno, kako jih bomo razporedili in kakšne so naše prioritete. Ena izmed najpomembnejših je zagotovo zdravje in zanj lahko največ naredimo prav sami, z zdravo prehrano in gibanjem. Moj nasvet je torej, da mora najprej vsak sam pri sebi ugotoviti, kaj želi, si želi biti v dobri fizični kondiciji, si želi zdravo jesti in podobno. Ko to ugotovi, bo našel tudi čas za to.

Kaj je po vašem mnenju največja zmota, v kateri živimo Slovenci glede prehranjevanja?

Največja zmota pri ženskah je morda, da po treningu ne želijo jesti, saj so prepričane, da so na treningu pokurile kalorije in jih ne smejo dobiti nazaj. Pa morda ta, da se držijo raznih nizkokaloričnih in nizkohidratnih diet, ki za organizem na dolgi rok nikakor niso dobre. Sicer pa se mi zdi, da imamo Slovenci kakovostno hrano, ki je vseeno dostopna po nizkih cenah, vsaj v primerjavi s tujino, kjer je hrana, ki jo mi po ugodni ceni dobimo pri sosednjem kmetu, res draga.

Deli s prijatelji