Ajda varuje pred mnogo boleznimi

Ta lepa rastlina ni pomembna le za prehrano, pač pa cvetočo zel lahko uporabljamo – kar je pri nas še vedno premalo poznano – tudi v zdravilne namene, predvsem zaradi rutina. Ajda se uporablja za zdravljenje popuščanja ven v nogah, otečenih nog in krčnih žil. Raziskave so pokazale, da je rutina veliko več v tatarski kot navadni ajdi.

Ali potemtakem ajdo uvrščamo med zdravilne rastline? Tako je, ajdo lahko uvrščamo tudi med zdravilne rastline, predvsem zaradi uporabe njene zeli za čaj, ki je namenjen zdravljenju, je potrdil naš sogovornik, prof. dr. Samo Kreft s Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. »V ta namen se največ uporablja in raziskuje navadna ajda, glede na poznavanje sestavin tatarske ajde pa lahko domnevamo, da je ta vsaj enako, če ne še bolj zdravilna.«

Kateri deli rastline so uporabni in katere zdravju koristne snovi vsebuje? »V zdravilne namene se uporablja cvetoča zel. To pomeni, da v času cvetenja naberemo celotne nadzemne dele rastline in jih posušimo. Glavna sestavina, ki daje ajdovi zeli zdravilne učinke, je rutin. To je snov iz skupine flavonoidov, ki rastlino ščiti pred oksidativnim stresom in pred ultravijoličnimi žarki. Poleg rutina je v ajdi še nekaj drugih rastlinskih polifenolov.« V raziskavah, ki so jih opravili na biotehniški fakulteti in na fakulteti za farmacijo v Ljubljani, so med drugim ugotovili, »da je največ rutina v cvetovih, malo manj v listih in najmanj v steblih. Ugotovili smo tudi, da je rutina v rastlini več, če je izpostavljena ultravijoličnim žarkom, če torej raste na prostem in ne v rastlinjaku. Naše analize tatarske ajde so pokazale, da ta vsebuje še več rutina kot navadna ajda.«

Pri nas le ajdov čaj

	Ugotovili smo, da je največ rutina v cvetovih, malo manj v listih in najmanj v steblih, pravi dr. Samo Kreft. Foto: osebni arhiv

Ker je mogoče slišati in prebrati najrazličnejše trditve, tudi o neverjetnih zdravilnih učinkih ajde, je naš sogovornik zagotovo pravi naslov za verodostojno informacijo. So med izdelki iz ajde tudi zdravila ali le prehranska dopolnila? In pri katerih zdravstvenih težavah dokazano pomagajo? Dr. Kreft odgovarja, da več slovenskih pridelovalcev ponuja posušeno ajdovo zel za pripravo čaja, vendar noben od teh izdelkov nima statusa zdravila, vsi so živila oziroma prehranska dopolnila. »V Nemčiji pa se poleg ajdovega čaja dobi tudi tablete iz ajde, ki imajo status zdravila in imajo torej s strani nemške agencije za zdravila odobrene zdravilne učinke. Ajda se uporablja za zdravljenje popuščanja ven v nogah, otečenih nog in krčnih žil.«

Od sogovornika, ki je med drugim član Odbora za zdravila rastlinskega izvora pri Evropski agenciji za zdravila, izvemo še, da ajdova zel vsebuje fototoksično snov fagopirin. »Če zaužijemo večje količine te snovi in se izpostavimo svetlobi, bomo dobili kožna vnetja, lahko celo z mehurji. Na srečo je ta snov slabo topna v vodi, tako da se z ajdovim čajem skorajda ne moremo zastrupiti. Nevarno je predvsem, če uživamo zelene dele ajde kot surovo ali kuhano zelenjavo. Ajdovo zrno vsebuje zanemarljive količine fagopirina, tako da so ajdova kaša in izdelki iz ajdove moke povsem varni.«

Zanima me še, ali lahko le z uživanjem jedi iz ajde oziroma ajdove moke (kaša, kruh, žganci, palačinke, polenta, testenine itd.) preprečimo nekatere zdravstvene težave ali vplivamo na njihovo izboljšanje. Odgovor je jasen: »V kaši in moki navadne ajde je približno 500-krat manj rutina kot v zeli, v kaši in moki tatarske ajde pa približno desetkrat manj kot v zeli. Zato z uživanjem ajde težko dosežemo zdravilne učinke, vsekakor pa je zaradi rutina in tudi zaradi drugih hranilnih snovi zelo zdrava hrana, ki nas ščiti pred mnogo boleznimi.« In ne pozabimo: ker ne vsebuje glutena, je primerna tudi za ljudi s celiakijo. Naj bo ajda, predvsem tatarska, čim večkrat na naših krožnikih.