4400 Slovencev na leto se zdravi zaradi kapi

Čas so možgani – vodilo, ki poudarja, da možganska kap potrebuje takojšnje ukrepanje. Je eden od najpogostejših vzrokov smrti po svetu in je edina bolezen, ki lahko na videz zdravemu človeku v trenutku vzame življenje ali pa gibanje, misli, govor in vid ter ga do smrti oropa človeka dostojnega in kakovostnega življenja.

Posledice možganske kapi so zelo različne, odvisne pa so od obsežnosti okvare, od mesta, ki je bilo prizadeto, in od hitrosti ukrepanja. Zaradi možgansko-žilnih bolezni danes v svetu trpi 15 milijonov ljudi, v Evropski uniji štirje milijoni, vsako leto jih na novo zboli 1,2 milijona; v svetovnem merilu jih pet milijonov postane dolgotrajno telesno prizadetih, toliko pa jih vsako leto umre, kaže statistika. V Sloveniji se zaradi možganske kapi zdravi okoli 4400 prebivalcev na leto. V starosti do 65. leta moški umirajo pogosteje kot ženske, sicer pa je možganska kap pri nas tretji najpogostejši vzrok smrti med ženskami. Kot sporočajo z NIJZ, v Sloveniji podobno kot v drugih evropskih državah v zadnjih petih letih zaznavamo upad števila smrtnih primerov zaradi možganske kapi. »Tradicionalno prepričanje, da je možganska kap le posledica staranja prebivalstva z neizogibno smrtjo ali hudo invalidnostjo, je že zdavnaj preživeto,« je pred svetovnim dnem, ki ga stroka zaznamuje 10. maja, povedala prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., prim., višja svetnica in vodja Republiškega centra TeleKap. »Bolezen je danes mogoče preprečiti in ozdraviti. Vse več je dokazov o učinkoviti primarni in sekundarni preventivi pa tudi o trombolizi, to je raztapljanju krvnih strdkov z zdravilom, ki ga dajemo v žilo, vendar samo takoj po pojavu simptomov bolezni. Tromboliza je dokazano uspešno zdravljenje z zdravili, ki sta ga odobrili zdravstvena politika in stroka v Evropi in svetu, vendar je žal še vedno na voljo premalo bolnikom.« Za njeno večjo dostopnost so se strokovnjaki s področja možganske kapi v Sloveniji lotili projekta TeleKap, ki je začel redno delovali septembra lani, in to 24 ur na dan. Namenjen je zdravljenju akutne ishemične možganske kapi na daljavo prek telemedicine, pomeni pa več ozdravljenih bolnikov, manj smrti in invalidnosti ter zmanjšanje izdatkov zdravstvene blagajne. »Zaradi majhnega števila vaskularnih nevrologov, predvsem v neurbanih predelih Slovenije, lahko znotraj Republiške mreže TeleKap zagotovimo ustrezno zdravljenje več bolnikom. Primarna prednost mreže je, da imajo zdravniki v regionalnih, partnerskih bolnišnicah, kjer je nevrološka služba preskromna ali pa je ni, možnost 24-urnega posvetovanja z vaskularnim nevrologom po videopovezavi v živo.«

In kako deluje TeleKap? »Pred začetkom videoklica zdravnik v regionalni bolnišnici po telefonu pokliče strokovnjaka vaskularne nevrologije v Republiški center TeleKap, ki nato vodi konzultacijo oziroma svetuje zdravniku prek telemedicinske tehnologije,« predstavi prof. dr. Žvanova. »V svojih protokolih morajo vse bolnišnice v mreži TeleKap upoštevati kriterije za zdravljenje s trombolizo. V simultanem videopostopku lahko strokovnjak opravi celotni nevrološki pregled. S točkovanjem bolnika z akutno možgansko kapjo po lestvici oceni njegovo nevrološko prizadetost in analizira njegovo primernost za zdravljenje. Prek mreže za večino bolnikov pridobi CT možganov, druge slikovne nevroradiološke preiskave in podatke o drugih preiskavah. Glede na klinični pregled in izvide specialist predlaga oddaljenemu zdravniku najprimernejši način zdravljenja. V posamezno videokonferenco se lahko vključijo tudi drugi strokovnjaki, npr. intervencijski radiolog, nevrokirurg in drugi.«

Velik napredek zdravljenja akutne ishemične MK v zadnjem času prinašajo tudi znotrajžilne, predvsem mehanske rekanalizacijske metode arterij v vratu in možganih, še pojasni prof. dr. Žvanova: »S to metodo odstranimo krvni strdek skozi žilo s posebnimi vodili. Znotraj Republiške mreže TeleKap bomo lahko nudili izbranim bolnikom tudi tovrstno napredno zdravljenje.« Sistem bodo v prihodnje vsekakor še razvijali in izpopolnjevali, sklene: »Poskušali bomo čim bolj skrajšati čas bolnišnične in predbolnišnične obravnave ter čas od začetka dogodka do zdravljenja s trombolizo in nuditi napredno zdravljenje čim več bolnikom, ki bodo izpolnjevali kriterije. Do leta 2020 želimo ustanoviti enote za možgansko kap v vseh partnerskih bolnišnicah, z vsem pripadajočim osebjem, vštevši rehabilitacijski tim.«