1300 Slovenk na leto zboli za rakom dojke

Rak dojk je tako v svetu kot v Sloveniji najpogostejša oblika ženskega raka, zajema kar petino vseh vrst tega smrtonosnega obolenja pri nežnejšem spolu. Najpogosteje zbolijo ženske po 50. letu, šest odstotkov vseh bolnic je mlajših od 40 let. Za rakom dojk lahko zbolijo tudi moški, toda stokrat redkeje.

Obvladljiva bolezen

Rak dojk je visoko ozdravljiv, če ga odkrijemo dovolj zgodaj, opozorjajo strokovnjaki ob začetku rožnatega oktobra, meseca, ki ga tradicionalno posvečamo ozaveščanju o tej bolezni, ne pozabimo še na 15. oktober, ki velja za dan zdravih dojk. »V Sloveniji je letno odkritih približno 1300 novih rakov dojk. Struktura se počasi spreminja v korist rakov, omejenih zgolj na dojko,« nam je pojasnil strokovni direktor Onkološkega inštituta, izr. prof. dr. Janez Žgajnar, dr. med. »Načelno so manjši tumorji v višjem deležu ozdravljivi, so pa poleg velikosti pomembne tudi biološke značilnosti tumorja, razširjenost na bezgavke ali druge organe kot tudi biološke značilnosti bolnika samega.«

Letošnji oktober bo zveza za boj proti raku dojk Europa Donna, ki deluje že od 1997. in povezuje zdrave ženske, bolnice ter ozdravljenke, moške in strokovne institucije, zaznamovala s projektom Lep je dan, kot običajno pa bo program usmerjen v ozaveščanje o preventivnem ravnanju in zdravem življenjskem slogu, pozitivni naravnanosti, državnem presejalnem programu Dora in rednem mesečnem samopregledovanju od najstniških let naprej. Ne pozabimo, kar potrjujejo tudi študije: z zdravo prehrano, gibanjem in pozitivno miselnostjo lahko zmanjšamo možnost za nastanek raka dojk ali ga premaknemo v zrelejša leta, pri bolnicah pa se z ustreznim življenjskim slogom lahko prepreči ali upočasni napredovanje bolezni. In še, podporniki in podpornice združenja s simbolnimi rožnatimi pentljami glasno opozarjajo, da je življenje lahko vedno čudovito, tudi če se spopadaš s hudo boleznijo, kar letošnji projekt Lep je dan poudarja tudi s plesnimi ritmi.

Ključna podpora najbližjih

Ob diagnozi se največ bolnic polasti strah pred smrtjo, je prepričan izr. prof. dr. Žgajnar, vendar je ta pri raku dojk k sreči pogosto neutemeljen, še pojasni: »K sreči, zaradi povprečno vedno bolj zgodnjega odkrivanja bolezni ter uspešnejšega zdravljenja, več kot polovica obolelih za rakom dojk ne umre zaradi te bolezni. Možnosti, da se bolezen ponovi, so zelo različne, glede na izhodišče ob postavitvi diagnoze ter zdravljenje. Z vsako bolnico, če to želi, se lahko natančno pogovorimo o statističnih možnostih ozdravitve, vsekakor pa vsako posamezno bolnico obravnavamo individualno.« Kot je pojasnila tudi dr. Simona Borštnar, dr. med., z Onkološkega inštituta, stroka dosega vse boljše rezultate z multidisciplinarnim zdravljenjem: »Rak dojk postaja čedalje bolj obvladljiva bolezen, kar se kaže tudi v naši državi že nekaj let z zniževanjem umrljivosti in čedalje boljšim preživetjem. Petletno preživetje za bolnice, ki so zbolele v letih 2006 in 2010, je 86,2 odstotka, kar je v primerjavi s stanjem pred dobrima dvema desetletjema za več kot 20 odstotkov boljše. Razveseljiv in zelo optimističen je podatek, da so petletna preživetja bolnic, ki so imele ob postavitvi diagnoze lokalno omejeno bolezen, le nekaj odstotkov manj od 100.«

K uspešnosti zdravljenja pripomore zgodnja postavitev diagnoze, pomen te pa poudarjajo predvsem presejalni programi, v Sloveniji že vrsto let uspešno deluje Dora. Ta se mora razširiti na vso državo, da bodo njeni rezultati še uspešnejši, je poudarila dr. Mateja Krajc, dr. med., z Onkološkega inštituta: »Zmanjšanje bremena raka dojk lahko dosežemo le s skupnimi močmi stroke, medsektorskega sodelovanja in z vključevanjem nevladnih organizacij. Prav z Europo Donno program Dora sodeluje že od samega načrtovanja programa, skupaj skrbijo za primerno ozaveščanje žensk na vseh ravneh preventive raka dojk po vsej državi.« Kot ocenjuje izr. prof. dr. Žgajnar, se ozaveščenost o preventivnih programih in samopregledovanju med Slovenkami izboljšuje, toda poudarja, da gre za dolgotrajen proces: »Opažamo pa predvsem razlike v ozaveščenosti posameznih skupin prebivalstva; od zelo informiranih v mestnem okolju in z višjo izobrazbo do slabše informiranih na podeželju. Stroka intenzivno sodeluje s civilno družbo in poskuša prek nje in prek Zveze slovenskih društev za boj proti raku ter javnih občil informirati slovensko javnost.« Kljub vsem naporom za rakom dojk vsako leto zboli več kot tisoč Slovenk, ki se znajdejo v negotovosti, strahu in marsikdaj tudi brezupu. Med zdravljenjem in okrevanjem je zato ključnega pomena podpora najbližjih, je še poudaril izr. prof. dr. Žgajnar: »Najpomembnejši so najbližji, veliko vlogo pa odigrajo tudi društva onkoloških bolnikov. Bolnice pogosto tudi spremenijo pogled na življenje in prioritete ter zaživijo polnejše življenje kot prej, tudi partnerski odnos je lahko kakovostnejši kot prej.«

EMA BUBANJ Lep je dan: bolnice in ozdravljenke letos ozaveščajo s plesom in fotografijo. Rak dojke je visoko ozdravljiva bolezen, če je le odkrita dovolj zgodaj! Samopregledovanje mora za vsako žensko postati mesečna rutina že od poznih najstniških let naprej! Partnerska podpora in pomoč najbližjih sta med zdravljenjem in okrevanjem izjemnega pomena.