V višjih legah so jagode ribeza še na grmičkih, drugje so jih že davno obrali in jih, če jih niso pozobali, pospravili v zamrzovalnik, iz njih skuhali sok ali jih za ozimnico pripravili kako drugače. Z njimi bodo še dolgo lahko popestrili jedilnik. In prav je tako. Vsakodnevno uživanje ribeza namreč zaviralno deluje na več kot deset zdravstvenih težav.
Zakaj je dober?
Rdeči ribez vsebuje jabolčno, citronsko in tartarično kislino, bogat je s kalcijem in fosforjem. Obilno je obdarjen z vitamini B-kompleksa (B1, B2, B3 i B6) ter vitamini C, A in K.
Prav tako gre za odličen vir antioksidantov in mineralov, ki zavirajo poškodbe prostih radikalov in izboljšujejo kakovost kože ter las.
Dolg seznam učinkov
Spodbuja razstrupljanje telesa in povečuje njegovo odpornost. Zaradi kombinacije vitamina C ter železa preprečuje slabokrvnost, deluje kot naravni antihistaminik in tako blaži delovanje alergenov, varuje pred bakterijami, virusi ter lajša z astmo pogojene težave.
Zaradi velike vsebnosti kalcija je pomemben za zdravje srca, zavira visok krvni tlak ter pripomore k zmanjševanju tveganja za možgansko kap.
V njem je znatna količina vitamina K, ki pripomore k zgoščevanju krvi, zaslužen je za zdravje kosti, saj v telesu spodbuja absorpcijo kalcija. Prav zato je ribez priporočljiv za vse z osteoporozo.
Ne glede na to, ali uživate njegove jagode ali sok, ima ribez učinek odvajala. Če vas muči zaprtje, bodo težave po nekaj dneh krepčanja z njim izginile. Vsebuje namreč znaten delež vlaknin, zato blagodejno vpliva na delovanje črevesja in na naraven način pospešuje prebavo.
Rdeči ribez je prav tako znan diuretik, saj spodbuja izločanje seča, uporabni pa niso le plodovi, pač pa tudi njegova semena. Ta vsebujejo gama-linolensko kislino, ki znižuje povišan krvni tlak, blaži bolečine in vnetja, mili alergijske reakcije in težave s kožo, kot sta ekcem in luskavica. Ribezova semena so ob tem koristna za blaženje pred menstrualnega sindroma, alergij, napetosti in stresa.
Zmečkane jagode so primerne za obkladke ob kožnih poškodbah in opeklinah.
Ob vsem tem blažijo glavobol, pomagajo pri zdravljenju vnetih dlesni, znižujejo vročino, pospešujejo znojenje, blagodejno vplivajo na menstrualne krče, spodbujajo tek ter čistijo kri.
Kaj pa črni ribez?
Črni ribez je z vitaminom C še bogatejši od rdečega. Vsebuje ga kar trikrat toliko kot enaka količina prvega. Da bi zadovoljili dnevne potrebe po vitaminu C, ga je dovolj zaužiti že samo zvrhano žlico. Raziskave so pokazale, da njegov sirup v enem letu izgubi le 15 odstotkov vitaminov in je zato dobrodošel tudi pozimi, ko vas pogosteje pestita kašelj ter boleče grlo. Poleg vitamina C vsebuje še kalcij, kalij, fosfor in žveplo. Zlasti zdravilna je njegova lupinica. V njej so antocianska barvila, močni antioksidanti, za katere je med drugim znano, da preprečujejo različne bakterijske okužbe.
Črni ribez je po okusu nekoliko trpkejši od rdečega, zato se iz njega pogosteje pripravlja sirupe, sokove, kompote in marmelade. Seveda pa lahko zobljete tudi njegove surove jagode in tako znatno okrepite svoje zdravje.