Dr. Matija Tomšič izpostavlja, da lahko proti osteoartrozi veliko naredimo kar sami.
Osteoartroza, laično jo imenujemo tudi obraba sklepov, se pojavi z leti, stanjšata in spremenita se hrustanec in kost pod njim, nastanejo kostni izrastki. Pred 25. letom starosti je navadno še nima nihče, nato pa obolevnost linearno narašča.
Pri 50 letih jih za obrabo sklepov trpi že 40 odstotkov, med njimi je več žensk. Čeprav bolezen spremljajo občasne bolečine, jih večina ve, da to še ni vzrok za obisk zdravnika, je bil stvaren predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo.
K sreči se jih vsaj nekaj zaveda, da si moramo najprej pomagati sami. Osteoartrozo prepoznamo – in s tem ločimo od drugih revmatskih bolezni – po tipičnih znakih. Najbolj trpijo končni sklepi na rokah, sklep, ki palec na roki povezuje z zapestjem, in seveda nosilni sklepi, predvsem kolki in kolena. Osteoartroza je zelo pogosta tudi na hrbtenici. Sicer ni dedna, vendar če so jo imeli vaši starši, ste k njej bolj nagnjeni. Včasih bolniki povedo, da imajo enake težave kot njihova mama ali oče.
Težave zaradi ponavljajočih se gibov
Zakaj pa je obraba sklepov med ženskami pogostejša? Prof. dr. Matija Tomšič je hudomušno pripomnil, da verjetno zato, ker ženske več delajo. Najverjetneje pa je pogostejša zaradi postmenopavzalnega upada estrogena. Osteoartroza lahko nastane tudi kot posledica poškodbe, denimo zloma v predelu gležnja ali kolka, kolenskega sklepa ali celo zaradi zlorabe sklepov v mlajših letih.
Pri ljudeh, ki so se v mladosti ukvarjali z vrhunskim športom ali pretiravali z rekreativnim, se lahko posledice pokažejo čez leta, je pojasnil sogovornik in dodal, da vrhunski šport za sklepe nikakor ni dober, med rekreativci pa prav tako opaža vse več takih, ki pretiravajo. Tudi nekatere poklicne skupine so zaradi ponavljajočih se gibov oziroma obremenitev bolj ogrožene, to so delavci v proizvodnji, pa tudi na primer violinisti, ljudje, ki veliko uporabljajo računalniško miško, in podobno. Zlasti fizični delavci težko razumejo, da kljub delu potrebujejo redne vaje za krepitev obhrbteničnih oziroma stegenskih mišic.
Osteoartroza pa je lahko tudi posledica sklepnega vnetja. Bolečina pri tej bolezni je hujša med gibanjem oziroma na začetku telesne dejavnosti. Praviloma sklepi ne otekajo, se pa predvsem mali sklepi rok grčasto zadebelijo. Jutranja okorelost najpogosteje ne traja več kot pol ure. Poleg sklepov so prizadete tudi kite, vname se, denimo, narastišče kit ali v njegovem predelu nastane kalcinacija, redkeje se vnamejo tudi sluzne vrečke. Zadnji dve težavi spadata bolj k zunajsklepnemu revmatizmu.
Osnovno zdravljenje je gibanje
Zdravila, ki bi ustavilo bolezenski proces pri osteoartrozi, še ni na voljo. Zdravljenje začnemo z nefarmakološkimi metodami: s seznanjanjem bolnika z boleznijo, hujšanjem pri čezmerni telesni teži, s krepitvijo mišic, ustrezno uporabo toplote, pa tudi s fizikalno in delovno terapijo. Prof. dr. Tomšič je povedal, da bolnikom pri bolečinah v malih sklepih pomaga razgibavanje v topli vodi. Za protibolečinsko terapijo so primerna mazila, ki jih lahko dobimo v lekarnah brez recepta. Že po nekaj dneh redne uporabe naj bi se bolečina zmanjšala oziroma izzvenela.
Sogovornik je dodal, da je stroka pred leti takšna mazila nekoliko zapostavljala, a se je pokazalo, da so lahko učinkovita. Nesteroidni antirevmatik deluje protivnetno, zaradi lokalne uporabe pa prehaja v organizem v bistveno manjših odmerkih, kot bi s tabletami. Če kljub uporabi mazila ni izboljšanja, moramo k zdravniku, je dodal sogovornik in dejal, da Slovenci na splošno prepogosto hitimo k zdravnikom in se za izboljšanje premalo potrudimo sami.
Obstaja veliko zelo preprostih vaj, s katerimi krepimo mišice in lahko dosežemo bistveno izboljšanje, na primer pri osteoartrozi kolen, kolkov, hrbtenice. Ključno je torej gibanje, a preveč ljudi hoče rezultate takoj. Vadba, ki krepi mišice, pa prinaša opazno izboljšanje šele po štirih do šestih mesecih rednega izvajanja. Gibanje je zelo koristno, toda bolnikom z osteoartrozo kolena ali kolka svetujemo le kolesarjenje, daljši hoji pa se morajo izogibati. Močne mišice so zelo pomembne, saj prevzamejo kar 65 odstotkov obremenitev v predelu kolen, preostale obremenitve pa meniskus, hrustanec in kost pod njim. Najbolje je, da se vajam za krepitev posvetimo vsaj vsak drugi dan; izvajamo jih lahko tudi med ležanjem ali sedenjem pred televizijo.
Prof. dr. Tomšič je med pogovorom poudaril, da se po 40. letu starosti mišična masa postopno zmanjšuje, zato se je treba vedno bolj truditi, da jo s fizično aktivnostjo ohranjamo oziroma krepimo. Tudi obhrbtenične mišice postajajo šibkejše, zato gredo vretenca »po svoje«. Osnovno zdravljenje pri obrabi hrbtenice je torej gibanje, pri katerem krepimo tako imenovani mišični steznik. Bolj ko je močan, manj je bolečin. Tudi za to obstaja cel sklop vaj, ki jih lahko izvajajo tudi srčni bolniki. A kot pri drugih sklepih tudi za hrbtenico velja, da bo treba na opazno izboljšanje čakati od štiri do šest mesecev.
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
