Zunaj dežuje, hitimo pospraviti buče, čebulo, krompir

Kmetje in vrtnarji so se sicer nekako prebili čez deževno poletje, z boljšim ali slabšim pridelkom, a bitka z vremenom še zdaleč ni končana.

»Veš kaj ti povem,« se je pred dnevi pridušal priletni kmet z Gorenjskega, ko sva govorila o letošnjih vremenskih neprilikah, »če je suša, je hudič, če je moča, pa je še slabše.« Najbrž ima kar prav, zlasti pa ima pri svojih sedmih ali osmih križih, kolikor jih prenaša po rodni zemlji, dovolj izkušenj, da lahko podaja take in drugačne ocene.

Polži, mravlje, uši, gosenice...

Toplo deževno vreme je idealno za razvoj bolezni in škodljivcev. Tako je krompirjeva plesen letos dodobra oklestila pridelek paradižnika. Komur ga ni pravočasno uspelo ubraniti pred boleznijo, naj vsaj poskrbi, da bo odstranil in uničil okužene rastline in tako preprečil nadaljevanje okužbe v prihodnjem letu. Glivične bolezni napadajo še druge rastline, zlasti kumare, buče, krompir in čebulo, svoj davek pa pobirajo tudi škodljivci, polži, mravlje, uši, gosenice.

Pred dnevi mi je mama, ki svoj vrt obdeluje na težki ilovnati zemlji v Slovenskih goricah, potožila, da so njene vrtnine, zlasti radič, na katerega je bila sicer prav ponosna, napadle ne le uši, temveč tudi mravlje.

Pravi, da je poskusila z vsemi mogočimi biološkimi škropivi, a vse brez uspeha. Ni čudno, zaradi nenehnih padavin namreč dež pripravke sproti spira. Za nasvet sem pobarala vrtnarko Andrejo Bogataj s kmetije Golc na Gorenjskem, ki pa moje mame ni ravno potolažila: »Pri kakšni drugi rastlini bi še svetovala uporabo sredstva za zatiranje škodljivcev, ampak solate, ki jo jemo sproti, pač ne bomo zastrupljali. Poleg tega to ne bi učinkovalo, ker nenehno dežuje.«

Tako moji mami in mnogim drugim vrtičkarjem, če ušive solate nočejo zavreči, ne preostane drugega, kot da jo temeljito spirajo, dokler ne odstranijo še zadnjega nadležnega napadalca.

Težave s spravilom

Andreja pa je opozorila še na eno težavo, ki bo delala preglavice malim in velikim pridelovalcem: »Zaradi dežja bo pridelke težko pospraviti. Če, recimo, krompir ali čebulo pobiramo v suhem vremenu, se pred skladiščenjem lažje posušita. Letos bo to očitno nemogoče, in če pridelki v skladišču ne bodo suhi, bodo kaj hitro začeli gniti. Zlasti če bo tudi zima vlažna, kot je bila lanska.«

Zato je najbolje pridelke čim prej pobrati. Bolne in poškodovane odstranimo, zdrave pa čim bolj posušimo ter spravimo v suh prostor. Če ga imamo, seveda.

Če je krompir napadla plesen, je treba pred pobiranjem cimo pokositi, da se plesen z dežjem ne bi prenašala na gomolje. Da bi se kožica gomoljev utrdila, jih v zemlji pustimo še kakih štirinajst dni.

Skrb za pridelek pa se ne konča s skladiščenjem, zlasti v neugodnih razmerah, kakršne vladajo letos. Zelo je pomembno, da ozimnico vso zimo redno pregledujemo in sproti odstranjujemo obolele pridelke, da preprečujemo širjenje bolezni.