UMETNA BARVILA

ZPS: Obarvane dele beljaka odrežite

Objavljeno 06. april 2012 13.15 | Posodobljeno 06. april 2012 13.15 | Piše: Mi. S.

Velika noč je v znamenju šunke, hrena, potice in seveda pisanih pirhov.

LJUBLJANA – V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) izpostavljajo, da je ponudba industrijskih barvil pestra. Pri kupovanju smo preveč pozorni na barvne odtenke barvila, v katerega želimo odeti jajca, in manj na dejstvo, da večina teh barvil vsebuje sintetična in zdravju škodljiva azobarvila. Zato so v ZPS preizkusili nekaj starih naravnih načinov barvanja jajc in tudi nekaj umetnih barvil, na katera morate biti še posebej pozorni.

Naravna barvila

Kava: v hladno vodo stresemo toliko kave, kot da bi želeli skuhati močnejšo turško kavo, premešamo in nato dodamo jajca. Zelo počasi segrevamo in jajca kuhamo na majhnem ognju. Kokošja in prepeličja jajca se zelo lepo rjavo obarvajo.

Kurkuma: recept je enak kot za barvanje v kavi, le da jo nadomestimo s kurkumo. Kokošja jajca, še posebej pa prepeličja, se zelo lepo rumeno obarvajo.

Špinača: jajca so s špinačo barvali na več načinov. Poskusili so s svežo, z zamrznjeno in ekološko špinačo pa tudi z grobo narezano in zmleto, a žal učinki niso bili dobri. Najboljši je bil, ko so zamrznjeno ekološko špinačo štiri ure namakali v vodi, nato pa jo skuhali, precedili in v zelenem soku namakali že kuhana, a še vedno vroča jajca. Kokošja jajca so se minimalno obarvala, medtem ko je bila obarvanost nekoliko izrazitejša pri prepeličjih jajcih.

Pesa: jajca so barvali v soku iz vložene pese in v soku iz sveže pese iz ekološke pridelave. Barvanje v soku iz vložene pese ni bilo uspešno. Barvo iz sveže pese so pripravili tako, da so pol kilograma pese narezali na koščke, jih prelili z vodo ter skuhali. Tekočino so precedili, dodali žličko kisa in v njej zelo počasi kuhali jajca. Barva jajčne lupine je postala nežno rožnate barve.

Borovnice: recepti sicer svetujejo barvanje v borovničevem čaju, a ker na trgu niso našli takega, ki bi vseboval omembe vredno količino borovnic, so se odločili pripraviti čaj iz posušenih borovnic. Pripravili so nekoliko močnejši čaj, kot je pisalo v navodilih; med kuhanjem so borovnice z vilicami nekoliko pretlačili. V precejenem čaju so na majhnem plamenu kuhali jajca. Ta so se zelo intenzivno obarvala od temno vijolične do že skoraj črne barve.

Teran: namesto v vodi so jajca skuhali v teranu nižjega cenovnega razreda. Pričakovali so sicer nekoliko boljšo obarvanost, verjetno pa je ta zelo odvisna tudi od kakovosti vina.

Pazljivo pri azobarvilih

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je konec lanskega leta oblikovala mnenje o varnosti uživanja tako imenovanih azobarvil (oznake: E 102, E 104, E 110, E 122, E 124, E 129), ki jih lahko med drugim najdemo tudi v barvah za pirhe. EFSA je barvilom E 104, E 110 in E 124 na podlagi obširne raziskave zmanjšala količino še varnega dnevnega vnosa tako za odrasle kot otroke. Pri drugih barvilih je dnevni varni vnos ostal nespremenjen.

Spomnimo, da je angleška raziskava potrdila povezavo med uživanjem azobarvil in hiperaktivnostjo otrok. Zaradi previdnostnega načela je zakonsko postavljena zahteva, da mora biti na živilih, ki vsebujejo eno ali več azobarvil, zapisano tudi, da lahko škodljivo vplivajo na aktivnost in pozornost otrok. Ta zapis pa med drugim ne velja za živila, pri katerih je bilo barvilo uporabljeno za okrasno barvanje jajčnih lupin, saj lupina ni namenjena zaužitju.

Nasvet: v ZPS svetujejo, da dele beljaka, obarvane s kupljenimi barvili, odrežete. Pri barvanju pirhov pogosto nekaj barvila skozi lupino prodre tudi v živilo. Pri poskusu so ugotovili, da umetne barve intenzivneje prehajajo v beljak kot naravne. Najbolj naravno in zdravju neškodljivo je prav gotovo barvanje jajc z naravnimi barvili. Ugotovitve so tudi pokazale, da barve težje prehajajo skozi lupino prepeličjih kot kokošjih jajc.

Umetna barvila

25 Colours + Beakers: všečno, ker že v kompletu dobimo ves potreben pribor, razen kisa.

Colours for speckled eggs: pomembno je, da iz priložene gobice čim bolje odstranimo barvo, sicer ne dobimo želenega učinka. Za pirhe, kot so prikazani na embalaži, pa potrebujemo kar nekaj umetniškega znanja.

Glitter: rezultat barvanja je prav zanimiv, nevsakdanji. Za učinek, kot je prikazan na embalaži, sta poleg barve potrebni tudi dve foliji. Žal pa so v embalaži le tri folije, torej nam prav nič ne koristi, da lahko z vsebino sicer pobarvamo veliko jajc. Srebrno sijoč videz lahko ustvarimo največ na treh jajcih, saj so s poskusom ugotovili, da za eno jajce potrebujemo najmanj eno folijo.

Mother of pearl effect: kljub večkratnim ponovitvam jim ni uspelo pobarvati jajc tako, da bi bila vsaj podobna tistemu, kar je prikazovala slika na embalaži.

Super Color Trio, Super Color Trio, Humer, Schimek Eierfarbe, Barva za pirhe: vse te barve so namenjene klasičnemu barvanju jajc. Ko barvo zmešamo z vodo (lahko dodamo malo kisa), v njej namakamo jajca toliko časa, kot piše v navodilih. Barvanje je enostavno in poteka razmeroma hitro, jajca se obarvajo intenzivno, rezultati so torej dobri, bistvenih razlik med njimi ni.

Ugotovitve

Za barvanje z naravnimi barvili potrebujemo razmeroma velike količine naravnega barvila (kave, kurkume, špinače). Poleg tega za barvanje z naravnimi barvili porabimo več časa kot za barvanje s kupljenimi barvili. Pri barvanju z naravnimi barvili tudi ne moremo pričakovati preveč živih barv. Prepeličja jajca (belo-temno rjava lupina) so se obarvala intenzivneje kot kokošja jajca (svetlo rjava lupina). Ugotovili so, da je bolje, če pri barvanju prepeličjih jajc ne dodamo kisa, saj se sicer lahko začne zgornja plast lupine lupiti, jajca pa se zato ne obarvajo. Kljub delovno in časovno zahtevnejšemu barvanju pa je lahko tako opravilo v krogu družine prav prijetno druženje in ustvarjanje.

Shranjevanje pirhov

Pogled na pirhe v košarici na mizi je gotovo lep, zaradi mikrobiološke varnosti pa jajca tam ne smejo ostati predolgo. Najkasneje v dveh urah po kuhanju jih shranite v hladilnik, porabiti pa jih morate v sedmih dneh, saj se boste le tako izognili tveganju, da bi imeli težave z želodcem. Trdo kuhana jajca se namreč (podobno kot oprana) hitreje mikrobiološko pokvarijo kot sveža, saj na lupini nimajo več ovojnice, ki varuje jajce pred vdorom škodljivih bakterij.

 

Deli s prijatelji