IZDELAVA GNEZDILNICE

Žled je tudi pticam uničil gnezdišča

Objavljeno 26. februar 2014 14.30 | Posodobljeno 26. februar 2014 14.30 | Piše: Boris Berginc

V gozdovih in sadovnjakih je vse manj starih dreves, zato duplarji nimajo kje gnezditi.

Premajhna kupljena plastična gnezdilnica je manj primerna, zlasti ker se pregreva. Foto: Boris Berginc

Gnezdilnice postavljamo večinoma duplarjem, kamor spadajo tudi vse sinice. Zakaj? V naravi je zaradi sečnje – zdaj pa tudi nedavne ujme – vse manj starih dreves z dupli.

Po specializiranih in tehničnih trgovinah se gnezdilnice da tudi kupiti. Toda pazimo, vse niso primerne! Za popravilo stare ali izdelavo nove lovimo zadnje dneve. Ptice se morajo na gnezdilnico navaditi, ko nastopi čas dvorjenja, mora biti že sestavni del njihovega okolja.

Kos lesa in nekaj žebljev

Izdelava gnezdilnice v resnici ni zahtevna. Potrebujemo le primeren kos lesa, nekaj žebljev ali še bolje lesnih vijakov in kos strešne lepenke. Od orodja pa kladivo, žeblje, vrtalni stroj, sveder, izvijač za vijake in seveda načrt ter malce volje in časa.

Lahko uporabimo tudi kakšen drug material, a je les najprimernejši, saj se notranjost gnezdilnice na soncu ne pregreva.

Pri sestavljanju razrezanih komponent moramo pustiti zgoraj na zadnji in tudi na prednji strani petmilimetrski reži zaradi zračenja in odvajanja kondenza, ki nastaja med valjenjem in odraščanjem mladičev.

Ne pozabimo v dno hiške izvrtati dveh osemmilimetrskih lukenj za odtekanje morebitne vode, ki bi lahko zašla tja.

Če ne delamo po načrtu, mora biti prostornina gnezdilnice najmanj tri litre! Da preprečimo dostop in posledično izropanje gnezda detlu, okoli vhodne luknje pritrdimo kos močne pločevine.

Ptice gnezdijo na vzhodu

Gnezdilnico namestimo, če je le mogoče, na vzhodno stran. Tako jo pomladansko jutranje sonce prej osvéti in ogreje, pozno pomladi pa je na osojni strani zaščitena pred pripeko popoldne. Ne postavljajmo je tja, kjer se čez dan veliko zadržujemo, saj s tem motimo prehranjevanje mladičev! Razdalja med gnezdilnico in hišo naj bo vsaj dvajset metrov, kolikor naj znaša tudi razdalja med dvema gnezdilnicama.

Bližje hiši je lahko le, če je kje res miren kotiček. Nameščena naj bo vsaj tri metre visoko od tal in še takrat s fizično oviro, na primer s pločevino, da preprečimo dostop mačkam, kunam ali podlasici.

Pritrdimo jo lahko z daljšim vijakom ali jo z močnejšo žico obesimo na drevo. Tako drevesa ne bomo poškodovali, toda nameščena mora biti tako, da je ne premika vsak piš vetra.

Pločevina ni primerna

Za izdelavo gnezdilnic ljudje uporabijo različne materiale. Najmanj primerna je pločevina. Hitro se pregreva in ohlaja, saj je slab izolator, poleg tega se ptica na ostri vhodni odprtini lahko rani.

Plastika je za odtenek boljša, a še vedno neprimerna. Kupljene imajo običajno premajhno prostornino.

Odrasle sinice, za katere običajno gnezdilnice nameščamo, merijo od deset do štirinajst centimetrov, odraščajoči mladiči, preden zapustijo gnezdo, le malo manj.

Če upoštevamo, da je v enem gnezdu lahko tudi štirinajst mladih, prištejemo še enega od staršev, si lahko predstavljamo gnečo že v hiški predpisanih mer, kaj šele v premajhni, kupljeni.

Deli s prijatelji