V Sloveniji tehnologija paše domačih živali znova išče svoj prostor, saj smo v industrijskem obdobju te živali preveč zaprli v hleve in jim dovažali hrano vanje. S tem smo postali potratni z energijo, živalim pa vsiljujemo nenaravno življenjsko okolje.
Res so nekatere industrijske reje (prašičev, kokoši nesnic, pitovnih piščancev) v strogo kontroliranem okolju učinkovitejše, a tudi to je za živali nenaraven, vsiljen način življenja.
Prvi pozitivni korak v pašništvu je bil že, da so rejci znova dali živali na pašnik za 24 ur na dan in jih ponoči ne zapirajo v hleve. In nič drugače ni v zimskem času. Večina domačih živali, posebno prežvekovalci, lahko ob ustrezni skrbi preživi zimo na prostem.
Poskrbimo za krmo, vodo in zaščito
Seveda je v takih razmerah nujno poskrbeti za ustrezno kakovostno in zadostno količino krme, vode in neko vrsto zaščite, ki ni nujno hlev, ampak le pokrito zavetje pred vetrom in neurjem, dobra je tudi zaščita ob sadnih ali gozdnih drevesih.
Nizka temperatura nima odločilnega vpliva na dobro počutje živali – te mraz premagujejo predvsem z izdatnejšo količino hrane. Občutek toplote je pri drobnici in govedu povezan predvsem s polnim vampom. Poraba krme pri prezimovanju na prostem bo posebno ob ekstremno nizkih temperaturah večja. Težja je oskrba z vodo, saj ima rejec ob tem oteženo delo, toda živali bodo bolj zdrave, pašniki bolje oskrbljeni s hranili, naša reja pa brez nepotrebnega trošenja energije in vlaganja v vedno predrage hleve in mehanizacijo finančno uspešnejša.
Rejci, ki se odločijo za tako tehnologijo, se morajo običajno več ukvarjati z okoljem. Dobronamerni sosedje včasih težje sprejemajo pašno rejo in pogosto ponudijo radiator ali plašček za živali, ki se na prostem v resnici počutijo bolje. Izgube so v naravnem okolju gotovo manjše kot v nezdravih zaprtih hlevih, posebno pri drobnici, ki je zelo dovzetna za okužbe s paraziti. Naj živali delajo za nas in ne obratno!
