Njegovo ime napoveduje robatost, nekakšno izključno terensko uporabnost. Spada v razred resnejših, terensko zmogljivejših športnih terencev, a njegov značaj je pričakovano zmehčan, seveda tudi urban. Subaru forester, dragi moji.
Za tiste, ki hočejo več
Med športnimi terenci (SUV), avtomobili, ki so v zadnjih letih postali zelo priljubljeni, so precejšnje razlike. Veliko jih je, ki so takšni le po obliki – višji, z malo večjo oddaljenostjo od tal, brez štirikolesnega pogona. Sledi kategorija, ki ima štirikolesni pogon, vendar nič drugega – ni reduktorja, ni diferencialnih zapor. Povsem v vrhu so tisti, ki imajo veliko več od naštetega. Ampak je že tako, da se z drago in zloščeno pločevino, pa čeprav v obleki SUV, ne voziš med grapami, grmovjem in podobnim. Je predrago. Forester ima stalni štirikolesni pogon in je torej izbira za tiste, ki hočejo in si v terenskem pogledu tudi upajo več – kljub denarju oziroma ceni.
Z dolžino 459 centimetrov spada med srednje velike terence SUV, njegova karoserijska podoba v primerjavi s predhodnikom ni revolucionarno drugačna. Ni posebnosti, ni izjemnosti, avto je narejen v pričakovano umirjenem japonskem slogu, ki je na trenutke preveč običajen, skoraj dolgočasen. To velja tudi za notranjost – pravzaprav ni nič takšnega, kar bi bilo narobe, le škoda je, ker so tako zadržani tudi pri oblikovanju armature in celotne notranjosti. Je pa sedenje v drugi vrsti udobno, prtljažnik je že v osnovni postavitvi velik, povečljiv (od 500 do 1573 litrov) in uporaben, ker ni nakladalnega roba. Žal se zadnja sedežna klop ne premika naprej/nazaj, kar bi povečalo uporabnost prtljažnika in avtomobila v celoti. Zadnja vrata odpira elektrika – koristno, a dokler se ne navadiš, tudi nevarno, saj je odpiranje prepočasno.
Trdo podvozje
Pri terencu je pomembno vzmetenje – ker mora loviti ravnotežje med udobjem, ki ga zahteva običajna, torej cestna vožnja, in vožnjo po terenu, kjer so zahteve precej drugačne. Zdi se nesporno: subarujevo podvozje je za vožnjo po katastrofalnih slovenskih cestah pretrdo, na trenutke celo neudobno, saj težko ublaži sunke, ki jih povzročajo neravnine. Drugače je, ko se zapelješ z asfalta – tam je forester bolj na svojem, pri čemer je stalni štirikolesni pogon dokaz in potrditev njegove terenske zaresnosti.
Dizelskemu motorju – štirivaljnik z gibno prostornino 2,0 litra, 108 kW/147 KM pri 3600 vrtljajih v minuti – težko kaj očitaš. Končna hitrost je več kot solidna (okoli 190 km/h), pospešek 10,2 sekunde do 100 km/h je pričakovan (končno ima agregat na skrbi najmanj 1600 kilogramov teže, kar vendarle ni tako malo). Hvalim skromnost pri porabi – okoli 6,5 litra je dober dosežek, ki pa zahteva precej obzirnosti. Jasno – ko se zapelješ s ceste, so številke bistveno drugačne, ker je tudi vožnja drugačna. Omenjam še malenkost, ki to kljub vsemu ni: če zmoreš obdržati porabo pri 6,5 litra, ta podatek bistveno ne odstopa od tovarniško zapisanega oziroma obljubljenega, kar v primerjavi s konkurenti ni prav pogosto.
Subaru forester, ki v osnovni izvedbi (2,0 D-L exclusive) stane 32.390 evrov, ima nekaj adutov. Komur je pomembna večja terenska uporabnost, pa se komaj kaj zmeni za njegovo (ne)privlačnost, bo vedel, v katero trgovino zaviti.
