Sonce pripeka, termometer kaže trideset stopinj, a mala ekipa Hercegovca Janka Potrebice – tolče kamen. Medtem ko so njegovi daljni predniki stonsko obzidje in trdnjave v njem gradili, ga oni obnavljajo. Zob časa, potresi pa tudi človekova neumnost (ko je Ston obiskal Franc Jožef, so del obzidja, da bi bilo mesto presvitlemu lepše videti, porušili) so ta biser od leta 1333, ko je bil zgrajen, precej poškodovali.
Za obnovo uporabljajo kamenje, ki je odpadlo, in kamenje porušenih hiš. Kamen je trd, pomagajo si z električnimi žagami in s pnevmatskimi kladivi, večinoma pa delajo po starem. S kladivom in z dletom. Nekdaj so ga vezali z žganim apnom in malo peska, tudi danes betonu dodajo apno, da gradnja bolj kljubuje potresom. V zidovje, ki še stoji, pod pritiskom vbrizgavajo beton, med obdelane kamne, ki jih na novo postavljajo, pa vstavljajo nerjaveča sidra. Kot pravi Janko Potrebica, so stari graditelji delali vrhunsko, in tudi oni morajo tako.
Spomenik ljudskih rok
Po besedah Slobodana Pavlovića, člana Društva za obnovo dubrovniške kulturne dediščine, je zidovje, ki povezuje Ston (Castrum Istius Maris) in Mali Ston (Castum Iilius Maris), spomenik ljudskih rok. Dolgo je 5,5 kilometra in se ponaša s petimi trdnjavami (v vsaki je bila cerkev) in 40 stolpi. Še danes ni popolnoma jasno, kako so lahko prevažali in obdelali vse to kamenje. Obzidje, trdnjave, stolpe in mesteci Mali in Veliki Ston je zgradila Dubrovniška republika, da bi lahko nemoteno pridobivala sol iz solin, ki so bile tu že v času antike, verjetno pa še prej. Sol je prinašala velik profit in vsa gradnja se je plačala iz tega denarja. Kar tretjino proračuna (15.900 dukatov na leto) Dubrovniške republike je prinašalo trgovanje s soljo – belim zlatom. Bila je tako pomembna, da so s sicer sovražnimi Turki sklenili sporazume, da jo lahko nemoteno prevažajo prek njihovega ozemlja.
Hranili so jo v skladiščih soli, v trdnjavi Veliki Kaštio, v Stonu in v trdnjavi v Malem Stonu. Skladišča so odpirali trije ključi, enega je imel sam knez. Mesteci so zgradili po natančnem urbanističnem načrtu, ki sledi ortogonalni raster pravilnih bivalnih blokov in ulic – idealno mesto. Načrte gradnje, najstarejše ohranjene v Evropi, hrani dubrovniški zgodovinski arhiv. Mesteci so zgradili na slabem, močvirnem terenu, vse z željo po strateškem varovanju solin. Stare hiše, ki so bile zunaj obzidja, so porušili in prebivalce naselili znotraj obzidja, visoko drevje, ki je rastlo v bližini zidovja, pa so posekali.
Danes se lahko obiskovalci tu na jugu Dalmacije sprehodijo po delno obnovljenem obzidju, ki obdaja Ston, ter v podaljšku do Malega Stona. Iz zidovja štrlijo kamni – pilastri, na katerih so nekoč iz travertina postavili oboke, na njih tla in tako razširili zidovje. Ob robovih zidovja so tudi kamni z luknjo na sredini, to je bila opora za leseno ograjo (danes je kovinska), ki je zidovje obdajala z notranje strani.
Veliki načrti
Nekoč je obrambni zid zapiral tudi južni del Stona proti morju in soline. Ker je bilo morje tu plitvo, so sol in drug material z velikih ladij pretovarjali na manjše in vozili v obe mesti. Z morske strani so preliv Broce (nekoč Grčki pijesak), vhod do solin in Stona z južne strani branile štiri družine, ki so jih tu naselili v ta namen, in zasidrane velike ladje.
Društvo za obnovo dubrovniške kulturne dediščine ima sicer še velike načrte. Nameravajo obnoviti zidovje, ki vodi na vrh hriba in na katerem stoji trdnjava Podzvizd (Pod zvezdami), odkupiti hočejo posamezne objekte, ki so v zasebni lasti … Pred njimi še vedno stoji tudi velik zalogaj – vpis celotnega kompleksa, torej solin, obeh mestec in obzidja, na seznam Unesca. A tudi brez žegna svetovne dediščine je Ston vreden ogleda.
Kjer se začne Pelješac
Znameniti Ston je naselje in pristanišče na drugem največjem hrvaškem polotoku Pelješac, ki leži ob koncu severozahodnega dela Stonskega zaliva na hrvaški obali Jadrana. Spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo. Ston, tudi Ston Veli, je bil včasih najbolj znan po solinah in obali, ki je zelo primerna za kopanje, predvsem v zalivu Prapretna. Ston in Mali Ston so ustanovili Dubrovčani, takoj ko so leta 1333 zavladali Pelješcu. Dalmatinsko mestece je torej odlična destinacija za vse ljubitelje trdnjav, utrdb in zidov. Razočarani ne bodo niti ljubitelji lepega in čistega morja, saj je to v zalivu Prapretna odlično za plavanje, prav tako pa ponuja veliko možnosti za potapljanje, podvodni ribolov in za odkrivanje podvodnega sveta. Tako kot v celotni Dalmaciji vas bo tudi v Stonu razveselila kulinarična ponudba. Ta slovi po zelo okusnih morskih jedeh, lahko pa jih poplaknete z okusnim vinom, ki ga domačini pridelujejo sami. Namestitvena ponudba je sicer relativno skromna, na voljo so hotela Ostrea in Villa Koruna, nekaj kampov in približno 30 apartmajskih hiš v zasebni lasti.
