LJUBLJANA – Zaradi dokaj tople zime so letos prvi zvončki zacveteli že zelo zgodaj in s tem naznanili, da se počasi bliža pomlad. Kakor hitro te nežne rastlinice po decembrskem mrazu dobijo dovolj svetlobe in nekaj toplote, se začnejo njihovi cvetovi odpirati; najprej v slovenski Istri, posamič pa tudi drugod. »Vendar ni to nobena posebnost, saj so tudi v preteklosti ob ustreznih vremenskih razmerah navadni mali zvončki zacveteli že januarja,« pravi vodja Botaničnega vrta Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki se s to rastlinsko vrsto več kot desetletje načrtno raziskovalno ukvarja in je pred štirimi leti o njej objavil tudi odmevno monografsko študijo.
Navadni mali zvonček raste le v Sloveniji
Pri tem nas opozori, da je navadni mali zvonček (Galanthus nivalis L.) le ena od 19 vrst iz rodu zvončkov in edina, ki raste pri nas. Naravno območje njene razširjenosti je od Pirenejev na zahodu do zahodne Ukrajine na vzhodu, na severu pa do Pariza in na jugu do evropskega dela Turčije. V Sloveniji so razširjeni skoraj po vsem ozemlju, le v severnejših predelih jih ni. Najpogosteje jih najdemo na robovih gozdov, v gozdovih, logih in na travnikih, pri čemer na gnojenih površinah ne uspevajo. Čeprav rastejo na bregovih rek in potokov, dlje stoječe vode ne marajo, zato v močvirne predele ne zaidejo. Prav tako jih ni v presihajočih jezerih na Krasu, kjer gredo le do običajnega roba vsakoletne vode. V notranjosti se držijo predvsem nižjih predelov, medtem ko višja območja, denimo gorenjske alpske doline, zasedajo spomladanski veliki zvončki ali kronice. Bolj ko gremo proti obali, višje segajo tudi navadni mali zvončki, tako da jih tam dobimo tudi 1300 metrov nad morjem ali še višje. Ker imajo tako širok razpon, tudi cvetijo dolgo. Od prvih dni po novem letu pa vse tja do sredine aprila; po mrzlih in snežnih zimah v višjih predelih zacvetijo tudi pozneje.
Številne različice navadnega malega zvončka
»Slovenija je zelo raznolika glede podnebja, reliefa, geološke podlage, tal in posledično flore. Razdeljena je na štiri fitogeografska območja: alpsko, dinarsko, subpanonsko in submediteransko ter še na dve prehodni območji: preddinarsko in predalpsko. Zato sem predvideval, da lahko znotraj vrste navadnega malega zvončka najdemo različice, pri čemer me je še posebno zanimala njihova stabilnost. Zvončke sem v naravi opazoval že veliko prej in si tu in tam tudi zabeležil kako posebnost, toda resnejše in bolj sistematično zbiranje sem začel 2001. Najprej sem raziskoval v okolici Ljubljane, potem proti Dolenjski in severni Primorski, pozneje pa sem opazovanje in zbiranje nadaljeval še v vseh drugih delih Slovenije.
Vse zvončke fotografira
Na območjih z velikim številom zvončkov najprej izberem primerke, ki se kakor koli ločijo od običajnih, jih fotografiram na rastišču, nato izkopljem in še enkrat fotografiram, zatem vse rože z enega rastišča shranim v vrečko ter odnesem v botanični vrt. Tu vsako rastlino posebej opišem in posadim v lonček z mešanico komposta in listovke ter ustrezno označim,« pripoveduje ugledni slovenski botanik, ki je tako skupaj s svojimi sodelavci ustvaril pestro zbirko več kot 2000 lončkov navadnih malih zvončkov, ki se razlikujejo po obliki, velikosti in številu cvetov, obliki, številu, obarvanosti in vzorcu cvetnih listov, obliki in barvi plodnice, po obliki in velikosti podpornih listov, dodatnih ovršnih listih ter po številu, širini in barvi zelenih stebelnih listov.
Slikovito poimenovanje posebnosti
Po večletnem spremljanju in opazovanju iz narave prenesenih rastlin v botanični vrt se je izkazalo, da so nekatera odstopanja od običajne oblike navadnega malega zvončka stabilna, druga delno stabilna in zadnja nestabilna. Značilno je tudi, da so posamezne razlike očitnejše in lažje prepoznavne (takih različic je približno 50), druge (teh je blizu 150) pa so za običajnega sprehajalca, izletnika oziroma nestrokovnjaka težje ugotovljive. Za lažje razločevanje je vsaka potrjena različica navadnega malega zvončka dobila tudi svoje ime: srček (vzorec v obliki narobe obrnjenega srca na notranjih cvetnih listih), progaste krinolince (tri zelene vzdolžne proge na zunanjih cvetnih listih), rumenoglavi (rumeno obarvana plodnica, rumen vzorec je tudi v notranjem krogu cvetnih listov), duet (samo dva zunanja in dva notranja cvetna lista), septet (v obeh krogih je po sedem cvetnih listov), siamski četverčki (štirje cvetovi so zraščeni skupaj), ljubljana (spominja na veliki zvonček, konice cvetnih listov so izrazito zeleno obarvane), sortež (dolgi zunanji cvetni listi, rahlo usločeni navzven in v tem delu tudi zeleno obarvani), nova gorica (zunanji cvetni listi zeleno progasti, notranji v celoti zeleni), beli zajček (dva dodatna podporna lista, ki izraščata pred zelenima ovršnima listoma), čopek (nad plodnico je več podpornih ozkih belih listov), zvezdica (nad plodnico so trije dodatni beli listi) itd. Tem pa se vsako leto pridružijo nove različice.
Slovenija na najprestižnejšem botaničnem zemljevidu Evrope
Ko je dr. Jože Bavcon raziskovalna dognanja o raznolikosti navadnega malega zvončka v Sloveniji 2008. objavil v dvojezični knjižici, so se za te naše naravne posebnosti začeli na moč zanimati zlasti strokovnjaki iz Anglije, kjer so zvončki vse od viktorijanske dobe posebno cenjene cvetlice, pa tudi poznavalci iz Nemčije, Francije, Belgije, Irske, Danske. Po zaslugi teh nežnih belih znanilcev pomladi in ljubljanskega botaničnega vrta se je Slovenija uvrstila na najprestižnejši sodobni botanični zemljevid Evrope. O presenetljivih različicah navadnega malega zvončka pri nas so poročale številne strokovne publikacije, članek o njih je izšel v letopisu uglednega Kraljevega hortikulturnega združenja, slovenski botanik pa je bil februarja eden od treh izbranih predavateljev na največji angleški prireditvi z več kot stoletje dolgo tradicijo, posvečeni izključno navadnemu malemu zvončku, imenovani Galanthus Gala. In številni udeleženci so že napovedali, da bodo obiskali Slovenijo in si še od blizu ogledali čudovite bele poljane zvončkov in njihove posebnosti.
