Prejšnjič sem pisala o legi in velikosti gredic in omenila mešanico zemlje Mela Bartholomewa. Ta se meni odlično obnese že peto leto. Zemlja je rahla, spomladi mi ni treba lopatati in s tem mi je prihranjenega veliko dela. Ko je namreč temperatura prava, preprosto vmešam nekaj komposta in že sejem ali sadim. Ta mešanica rastlinam zagotavlja kisik vse do korenin in dobro zadržuje vlago.
Melova mešanica je sestavljena iz 1/3 komposta, 1/3 šote in 1/3 vermikulita srednje granulacije.
Vermikulit
je naravni mineral, ki zemljo rahlja in zadržuje vodo. Na tržišču je možno kupiti tri različne granulacije, zato moramo biti pozorni, da izberemo pravo.
Šota poskrbi za pH zemlje, prav tako jo rahlja in zadržuje vodo. Ti dve sestavini kupimo, vendar se strošek splača glede na koristi, poleg tega pa ju zemlji nikoli več ne dodajamo, ko enkrat postavimo gredico.
Tretja sestavina je kompost. Prvo leto, ko še nisem kompostirala, sem ga kupila, in dober kompost je lahko kar velik strošek. Če začnemo kompostirati že zdaj, si ta strošek lahko prihranimo.
Kompostiranje
Nisem se ga lotila, ker se mi je zdelo velika znanost. Potem sem slišala, da se pod kompostnim kupom zaradi toplote radi zaredijo bramorji, vedno me je prehitel čas, tako da kupa nisem redno obračala, in podobno. Vendar se lahko kompostira na tisoče različnih načinov in ugotovila sem, da vso veliko znanost opravi narava kar sama s svojimi mikroorganizmi in koristnimi živalcami. Jaz moram biti samo malo pridna in ji zagotoviti razmere. Te pa so za hitro kompostiranje naslednje: kup ohranjamo primerno vlažen, naredimo velikega in poskrbimo za obračanje. Mešamo čim več različnih odpadkov, razrežemo jih na čim manjše kose, lahko si pomagamo tudi s kosilnico, in rezultat bo črno zlato, ki bo pomagalo pri vzgoji zdrave, okusne zelenjave. Pri premetavanju kupa si lahko za pomoč omislimo nekoliko dražjo možnost, to je vrtljivi kompostnik. Če nam prvo leto finančno ne bo zneslo in če ne bomo imeli časa za obračanje, pa tudi ni nič narobe. Le kompostiranje bo potekalo bolj počasi.
Listje
Zdaj ko je povsod polno odpadlega listja, ga lahko naložimo v plastične vreče. Nalagamo plast listja in plast zemlje, pazimo le, da je masa vlažna. Vrečo narahlo zapremo, jo spodaj preluknjamo z vilami, da lahko odteka voda, in postavimo na odročen prostor, kjer lahko pozabimo nanjo do pomladi. Listje lahko recimo primerno vlažno naložimo tudi v plastične posode, ga pomešamo s kavno usedlino in skodelico zemlje ter posodo pokrijemo s krpo. To lahko hranimo kar v kleti. Jaz listje kompostiram posebej, ker se razgrajuje počasneje kot drugi odpadki. Ko je končano, zmešam s preostalim kompostom.
Posip bokaši
Posip je narejen iz otrobov žit, melase in efektivnih mikroorganizmov EM 1. Uporabljamo ga lahko na različne načine, tudi pri izdelavi kompostnega kupa. O tem se lahko pozanimamo pri proizvajalcu ali na spletu. Jaz posip uporabljam za kuhinjske odpadke. Lahko si kupimo organko, ki je že pripravljena posoda, lahko pa si jo naredimo tudi sami. Potrebujemo dve plastični posodi in ju postavimo eno v drugo. Notranji navrtamo luknje v dno, da tekočina lahko odteka v spodnjo posodo, in vanjo nalagamo plast razrezanih odpadkov, posujemo s posipom, dobro potlačimo in tesno pokrijemo s pokrovom. Tekočino, ki odteka, redno odlivamo in jo lahko uporabimo kot odlično gnojilo ali za čiščenje odtokov in greznice. Ko posodo napolnimo, jo pustimo zaprto vsaj dva tedna, da odpadki fermentirajo, potem pa jih zakopljemo v zemljo ali jih damo na kompostni kup. Tak postopek je veliko hitrejši od klasičnega, kompost pa je visoko kakovosten.
Vsekakor je mogoče nekaj komposta pridelati tudi pozimi. V tem času je ogromno rastlinskega odpada na vrtu in v naravi in ga je pametno izkoristiti. Če ga primerno zberemo skupaj, nam bo predelan na pomlad, ko bomo začeli vrtnariti, prišel še kako prav pri izdelavi gredic in bo pomenil tudi občuten prihranek.
