Ameriška revija Forbes je nemško kanclerko Angelo Merkel že tretjič razglasila za najbolj vplivno žensko na svetu. Bi to bilo lahko vsaj blago presenečenje? Nikakor, vendarle gre za žensko lestvico in tukaj je Merklova prva. Tako kot lani ji sledita ameriška državna sekretarka Hillary Clinton (ki naj bi konec leta odstopila z vrha State Departmenta) in Dilma Rousseff, brazilska predsednica.
Revija, ki meri vpliv žensk po celem svetu (po kriterijih: splošen vpliv na dogajanje v svetu, premoženje, medijska prepoznavnost) in zajema vsa področja življenja (od politike, gospodarstva, neprofitnih organizacij do zabavne industrije), je Merklovo okronala zaradi boja z dolžniško krizo. Poimenovali so jo za Železno lady Evropske unije in »vodilno akterko v drami območja z evrom, ki ogroža globalne trge«. Precej dramatično, kajneda?! To, da so na 14. mesto kot najmlajšo rangirali Lady Gaga, je manj zanimivo, šov pač mora biti, in tukaj se je znašla še Jennifer Lopez. Zakaj že? Ah, tako je pač z lestvicami. Kakor koli, četrto mesto pripada vplivni filantropinji Melindi Gates, peto prvi ženski na čelu New York Timesa Jill Abramson in šesto Sonii Gandhi, predsednici Indije. Šele sedmo mesto si je prislužila prva dama ZDA Michelle Obama. Itd. do 100, kar pa tudi ni tako lahko nabrati in zadovoljiti vse okuse sveta.
Kdo pravzaprav je 58-letna prva dama Nemčije, Evrope in očitno tudi sveta? Angela Merkel, ki vlada tudi nam, Slovenkam in Slovencem. O njeni zasebnosti je znanega bore malo. Je morda nima?! Kritičarke ji predvsem očitajo, da negira obstoj dveh (s)polov, ženskega in
moškega, in da pravzaprav za uveljavitev, enakopravnost in priznanje žensk kot polnopravnih članic družbe ni naredila nič, če ne celo škode, dasiravno ima v rokah škarje in platno. Da ne priznava težav, s katerimi se spoprijemajo ženske in zaradi katerih izgublja družba kot celota. Zavrgla je celo idejo ženskih kvot v nadzornih in upravnih svetih nemških podjetij kot nepotrebno šaro. Sčasoma so tudi najbolj vztrajne feministke obupale nad njo. Merklova je sicer imela pri vzponu moške boje z močnimi člani znotraj svoje stranke, a bržčas ne zato, ker je ženska. Radi so ji povedali, da je protestantka z Vzhoda; sicer pa so najbrž več težav imeli njeni kritiki zunaj meja Nemčije, ki so jo ščipali s fizičnimi dovtipi in predvsem ugibanjem o njenem spolu. A to so že znane, videne in cenene primere. Merklova, kot rečeno, sveta ne deli na ženskega in moškega, kar ji spričo videnega in slišanega lahko štejemo celo v plus. Bo tudi prihodnje leto kraljevala na vrhu pri Forbsovih?
Kaj je tisto, kar dela ljudi vplivne in naredi celo najvplivnejše? Ni najtežje definirati Merklove kot najvplivnejše ženske na svetu. Težje, če ne celo nemogoče, je opredeliti nekaj tako neotipljivega in subtilnega, tako nedorečenega, kot je – moč. Notranja moč. Nekaj strastnega, kar prihaja od znotraj. Vrojenega in pridobljenega. Karizma. Zaloge znanja in kilometrine izkušenj. In predvsem pozitivni rezultati dela. Moč, ki ustvarja spremembe in spreminja svet – na bolje. A ne pozabimo: Merklova slednjega testa še ni opravila.
