Domovina češenj (Prunus avium) je v Mali Aziji, danes pa poznamo več kot 1000 različnih vrst, ki uspevajo povsod v zmernem podnebju. Večina najraje sega po hrustavkah, ki jih odlikuje čvrsto, hrustavo meso sladkega okusa. Drugim so bolj všeč mehkejše sorte ali pa divje. Vse prepogosto pa so češnjeva drevesa močno škropljena, saj jih radi napadejo številni škodljivci.
Neoprane zdržijo dlje
Pri nakupu moramo paziti, da imajo sadeži celo in nepoškodovano lupino. Plodovi naj bodo čvrsti in svetleči se, pecelj pa mora biti močno zelene barve. Če je temnejši, uvel in zgrbančen, to pomeni, da so češnje že nekaj časa nabrane.
Ob deževnem vremenu so pogosto razpokane, zato jih moramo porabiti takoj. Pa tudi zdrave bodo v hladilniku ali hladni kleti počakale le nekaj dni. Ne smemo jih izpostavljati prevelikim temperaturnim razlikam, saj bodo hitreje splesnele. Operemo jih tik pred uporabo, ker neoprani sadeži zdržijo dlje in ohranijo aromo.
Za daljše shranjevanje je najbolje, da jih zamrznemo ali sušimo. Da bodo ostale bolj sočne, že rahlo zamrznjenim odstranimo koščice. Na zmerni temperaturi jih posušimo v dnevu ali dveh, če so višje od 45 stopinj Celzija, pa to uniči nekatere temperaturno neobstojne vitamine in aromo. Češnje sicer zelo slabo prenašajo prekladanje.
Mladostni videz
So bogat vir hranilnih snovi, vitaminov in mineralov, kot so kalij, magnezij, železo in cink. Vsebujejo tudi folno kislino. Velika vsebnost vitaminov in mineralov krepi imunski sistem. Za češnje velja, da so ena najbolj čistilnih vrst sadja, zato si jih čim večkrat privoščimo kot samostojen obrok.
Spodbujajo delovanje ledvic, jeter in celotnega črevesja. Uravnavajo prebavo in pospešujejo izločanje odpadnih snovi iz telesa.
Zaradi prečiščevalnih lastnosti vplivajo tudi na kožo. Povrnejo ji lesk, mladostni videz in zavirajo njeno staranje. Ker vsebujejo blago naravno razkužilo, blažilno delujejo na vnetja v telesu in preprečujejo nastanek parodontoze. Pomembna so tudi antocianinska barvila, ki v telesu lovijo proste radikale in varujejo pred škodljivim delovanjem ultravijoličnih žarkov.
Najbolj slastne so vsekakor sveže, ki jih ponudimo z jogurtom, skuto, sladoledom ali pa jih dodamo v sadne solate. Kuhane izgubijo izvrsten okus, a vseeno se nad kompotom, marmelado ali džemom iz tega sadeža ne bomo pritoževali. S kuhanjem ne pretiravajmo, dovolj bodo od tri do štiri minute. Seveda sta okusna tudi sveže iztisnjen sok in češnjevo žganje. Dobro se bodo odrezale v kombinaciji s sladkastimi začimbami in čokolado.
Češnje priporočajo tudi pri shujševalni kuri. Če jih kakšen teden redno uživamo vsaj pol kilograma na dan, bodo odvečni kilogrami izginjali.
Uporabni tudi peclji
Delujejo odvajalno pri težavah zaradi ledvičnih kamnov. Manjšo pest posušenih pecljev kuhamo v litru vode od dve do tri minute, nato jo odstavimo in čez 15 minut odcedimo. Spijemo po požirkih.
Sočen češnjev biskvit
- 3 jajca
- 10 žlic moke
- 10 žlic olja
- 5 žlic sladkorja
- 5 žlic rjavega sladkorja
- 1 pecilni prašek
- 1 vaniljev ali čokoladni puding
- 700 g izkoščičenih češenj
Sladkor in rumenjake penasto umešamo, dodamo moko s pecilnim praškom, olje in puding. Na koncu narahlo vmešamo sneg iz beljakov. Pekač namastimo in potresemo z drobtinami in najprej naložimo češnje, čez pa prelijemo biskvitno maso. Pecivo damo v ogreto pečico in pečemo pri 175 stopinjah od 35 do 40 minut.
