NA VRTU

Vsaka deževnica ni primerna za vrt

Objavljeno 18. april 2014 16.00 | Posodobljeno 19. april 2014 16.00 | Piše: Jasmina Kert

Površina strehe, s katere zbiramo vodo, naj bo gladka. Bakrena postane primerna šele, ko dobi patino. Usedline so strupene, odtok vode naj bo 20 centimetrov nad dnom. Za rastline je najboljša deževnica.

Cene sadik se gibljejo okoli 20 centov.

Kdor ima svoj vrt, dobro ve, da gre za njegovo zalivanje kar lepa količina vode. Rastline jo pač potrebujejo za uspešno rast. V zadnjih letih se vedno bolj stremi k zbiranju deževnice, saj se je človeštvo začelo zavedati, da zaloge pitne vode niso neizčrpne, tako kot niso niti druge dobrine na planetu. Najlažje se lovi vodo s strehe, saj je površina velika, žlebovi pa nam jo pripeljejo naravnost v zbiralnik. Vendar je treba vedeti, da danes, ko je dež kisel, za zalivanje vrtnin ni primerna deževnica z vsake strehe.

Bakrena primerna, ko dobi patino

Značilen primer je nova bakrena streha. Žveplo v ozračju in kisel dež v dotiku z bakrom povzročita kemijsko reakcijo, ko se izločajo bakrovi ioni, pri novih strehah v zelo velikih količinah.

Baker v sledovih je človeškemu telesu potreben, vse, kar je več, pa je škodljivo in celo strupeno. Tako kot druge kovine se nalaga v telesne organe in povzroča različne bolezni, nazadnje so na primer dokazali, da je sokrivec za alzheimerjevo.

Bakrena streha postane primerna za zbiranje deževnice takrat, ko dobi patino, zelenkasto prevleko, kar pomeni, da je baker oksidiral. V zbiralniku se bakrovi ioni s prašnimi delci nabirajo na dnu, zato vodo vedno zajemamo previdno, da je ne skalimo in vzdignemo usedline v gornje plasti.

Usedline niso za kompost

Če imamo hranilnik z odtokom, naj bo ta vsaj 20 centimetrov nad dnom, da ne bomo zajemali strupenih usedlin. To je pravzaprav priporočljivo za vse zbiralnike vode s streh, saj se na dnu vedno nabere določena količina strupenih snovi. Ko rezervoar vsakih nekaj let očistimo, te usedline nikakor ne smemo dati na kompost, vrt ali drugam v naravo, saj so zelo strupene. Lahko jih odvržemo v smeti, najbolje pa je, če jih damo med nevarne odpadke.

Med strehe, ki zaradi spiranja kovin niso primerne, spadajo še kovinske, bitumenske in strehe iz grobe betonske kritine. Pri slednjih se nabirajo škodljive usedline na neravninah, kjer nastane velika koncentracija strupov, ti pa se ob dežju spirajo s strehe.

Mehka deževnica je najboljša

Za zbiranje deževnice za zalivanje vrta je najbolje, da je površina strehe čim bolj gladka. To so kritine iz umetnih materialov, skrilavcev in gladke opečnate strehe. Ne pozabimo, da imajo strehe, ki jih lahko izkoristimo za zbiranje, tudi rastlinjaki, vrtne ute, barake, nadstreški za avtomobile in gospodarska poslopja.

Deževnica je za rastline veliko bolj blagodejna kot vodovodna voda. Slednja kot podtalnica na svoji poti topi kamnine in minerale, ki tako postanejo del nje in je ta zato trda. Naše vrtnine in rastline na splošno pa imajo rade mehko deževnico brez mineralov, saj ti zavirajo njihovo sposobnost za vsrkavanje hranilnih snovi.

Deževnica je torej zelo zaželena, le pri zbiranju moramo upoštevati nekatere stvari, da si ne bomo po nepotrebnem škodovali. 

Deli s prijatelji