Vrtnice (Rosa centifolia), ki jih je danes na tisoče vrst in se usipajo čez sleherno ograjo ter nas razveseljujejo z nešteto vrtov, so bile vse vzgojene iz šipkov in do takega razkošja, kot ga poznamo danes, so se pretolkli številni vrtnarji, ljubitelji te kraljice vseh rož, kot jo imenujejo nekateri, in drugi obsedenci z njo.
Njeno prvotno domovanje je na Vzhodu, Orientu, in od tam se je razširila skorajda po vsej Zemlji. Nekoč je imela vrtnica velik ugled tudi kot zdravilna rastlina in so z njo zdravili različne tegobe, pozneje sta se njeni uporabnost in koristnost izgubili in sta danes skorajda pozabljeni. Nepogrešljivo je le še vrtnično olje, ki se uporablja predvsem v lepotni industriji.
Kdaj nabiramo?
Zaradi dragocenosti je tudi vrtnično olje mnogokrat žrtev prevar, saj prihajajo na tržišče ničvredni ponaredki. Te je lažje razumeti, če vemo, da je treba za kilogram olja nabrati 2300 kilogramov turških vrtnic, bolgarskih ali francoskih pa kar 3000 kilogramov, kar je vsekakor količina, ki da končnemu izdelku primerno ceno.
Cvetne liste nabiramo takrat, ko je rastlina v polnem cvetju, in vedno le takrat, ko so cvetovi suhi, se pravi izključno v lepem in suhem vremenu. Vrtnice so olesenele trajnice, ki zrastejo tudi več metrov visoko. Listi so veliki in pernato razdeljeni in so na spodnji strani svetlejši ter mnogokrat pokriti z dlačicami. Cvetovi so različnih barv, velikosti itd. Cvetijo pa od junija in vse do decembra oziroma dokler jih ne pomori zimska slana. Cvetne lističe skrbno posušimo v senci in jih shranimo za čase brez rož.
Čaj kot odvajalo, vino pa pozdravi zobobol
Najpreprostejša je priprava čaja, ki je učinkovit kot čistilo za kri, in sicer ena zvrhana čajna žlička posušenih cvetnih lističev na skodelo vroče vode. Mirno ga lahko sladimo z medom, saj bo končni učinek še boljši. Tak čaj je lahko za nekatere tudi zelo blago odvajalo, poleg tega se ga pije pri močnem krvavenju v času menstruacije, uživajo naj ga tudi tisti, ki so omotični in nagnjeni k omedlevicam.
Z enako pripravljenim čajem bomo okrepili delovanje srca in živce. Posušene cvetne lističe vrtnice skuhamo v dobrem belem vinu, precedimo in pijemo po majhnih požirkih. S takim zdravilom naj bi pozdravili vrsto nevšečnosti, kot so utrujenost in oslabelost, bolečine v debelem črevesu in maternici. Izpiranje in grgranje takega vina pa pozdravi zobobol, obkladki na oči pozdravijo bleščavico in posušijo solznost pri vnetih očeh. Ohlajene obkladke si polagamo na čelo in preženemo glavobol.
Tudi bolečine v ušesu naj bi prenehale, če kapnemo v prizadeto uho nekaj kapljic toplega napitka. Rožno olje ali močan čaj sta koristna dodatka kopelim, ki naj bi poživila telo. Pri glivicah v ustni votlini pa moramo usta večkrat na dan izpirati z močnim čajem iz vrtnic. Pri vnetih očeh ali poškodbah na očeh, ki so nastale kot posledica udarca, si pomagamo tako, da pomešamo nekaj kapljic rožnega olja s svežim mlekom, dodamo pol rumenjaka in si to v obliki obkladkov polagamo na oči.
Rane, ki se nerade celijo, lahko posujemo s praškom iz zdrobljenih in posušenih vrtničnih listov. Lahko pa si doma izdelamo sirup, ki je namenjen predvsem boljšemu delovanju našega glavnega motorčka, srca.
Priprava čaja
Naberemo približno 60 lepih cvetov in jih damo v lonec (najboljši je tisti iz gline, lončen) ter jih prelijemo s prekuhano, a ohlajeno vodo, v kateri smo raztopili za dve noževi konici vinske kisline. Zmes pustimo stati približno 60 ur, nato jo precedimo in stehtamo. Tekočini primešamo enako količino medu ali vsaj trstnega sladkorja, natočimo v steklenice, steriliziramo in shranimo.
