Vanjo je vključenih šest hiš(k) na drevesih, šest glamuroznih šotorov, devet šotorov na pomolih, umeščenih tik ob potoček Jezernica, in dva apartmaja z jacuzzijem. V naštetih z lesom in unikatnim pečatom prežetih prenočiščih lahko v blejske počitniške noči, ki jim bodo brez dvoma ostale v spominu, odsanja 75 ljudi. Ko so pred meseci predstavili novo turistično pridobitev virtualnemu svetu, se je na Gorenjsko vsulo veliko povpraševanja, in to z vsega sveta. Z rezervacijami so pohiteli turisti iz Kuvajta, Tunizije, ZDA, Avstralije, Singapurja in še od kod. V Mlinem so ustregli celo tistim, ki so se odločili, da bodo v Vrtni vasi dahnili večni da, in hkrati napovedali, da jih bo na tem pomembnem koraku spremljalo skoraj sto svatov, ki bodo do zadnjega kotička zapolnili postelje v unikatni turistični vasi.
Čeprav je bilo v dneh pred minulo soboto, ko je Vrtna vasica sprejela prve goste, o novi blejski pridobitvi povedanega mnogo, pa so nekateri podatki ostali skriti očem javnosti. Denimo to, koliko evrov je za urejanje edinstvene turistične vasice namenil lastnik in investitor Borut Kelih s turistične kmetije Ročnjek, postavljene tja v srce Pokljuke, na Gorjuše. Smo pa od Radovljičana Boruta Kokelja, ki je snovalec Vrtne vasi, izvedeli, kako se je začelo snovanje unikatnega blejskega turističnega magnet(k)a. Kot pravi, je ob pogledu na dokaj zanemarjeno območje, ki še predlani domačinom ni bilo v ponos, zelo hitro, lahko bi rekli v trenutku, videl skorajda vse, kar je nastalo po poldrugem letu trdega dela.
»Tu je bil pred tremi leti degradiran prostor, saj je bila tukaj zapuščena vrtnarija. Poklical me je prijatelj Borut Kelih, ki je kupil vrtnarijo, saj je želel tu razvijati turizem. Dejal mi je, da mu vsi pravijo, češ da je vrgel denar proč, in me hkrati vprašal, ali naj verjame tem besedam,« nam je povedal oblikovalec Borut Kokelj. Spominja se, da pogled na ta del Mlina res ni bil najbolj obetaven: na robu je bilo smetišče z močvirjem, predel je zaraščala nadležna ambrozija, tu se je širil še invazivni japonski dresnik, ki so mu družbo delale buče velikanke.
A kljub opisanemu neredu je sogovornik takoj izluščil pozitivne lastnosti območja, ki se dokaj strmo spušča proti potočku Jezernica: »Še isti večer sem prinesel izrisano idejo. Prvotni načrti so se do končne izvedbe le malo spremenili. Vedel sem, da hočem drugačnost, in ravno to je bilo tisto, kar je ves čas vodilo snovanje.« V načrtovanje je Borut Kokelj vključil še ženo Barbaro, ki je poskrbela za usklajeno notranjost unikatnih šotorov in hišk. K sodelovanju so pritegnili še krajinskega arhitekta Grego Vreša iz skupine Landscape, Mateja Kalana iz podjetja Bighead, ki se ukvarja z načrtovanjem in izdelavo indijanskih šotorov, in še koga, ki je znal prisluhniti osnovnemu vodilu – biti zelo drugačen in hkrati tesno povezan z naravo.
In kaj je bilo pri uresničevanju vasice najtežje, je bila to gradnja hišic na drevesih – vrh najvišje med njimi je kar 20 metrov nad tlemi? »Sploh ne. Najbolj zahtevno je bilo narediti glamurozni šotor (šotor za glamping), saj smo hoteli gostom ponuditi udobje, a jih hkrati ne prikrajšati za občutek šotor(jenj)a. Sprva smo naredili maketo 1:20, posamezne elemente smo naredili v razmerju 1:1. In nato je bilo težko dobiti tudi izdelovalca takšnih šotorov. Toda imeli smo izjemno srečo in našli Mateja Kalana iz Zgornje Besnice pri Kranju, ki je mojster za izdelavo indijanskih šotorov,« pojasni snovalec Vrtne vasice, ki ob koncu pogovora z eno samo besedo opiše, komu je nova, unikatna vasica pravzaprav namenjena: »Uživačem.« Ti bodo za eno noč v unikatni vasici in za zajtrk v restavraciji, v kateri na mizah raste trava, po tleh pa teče potoček, odšteli od 90 (če se bodo odločili za spanje v manjšem šotoru ob Jezernici) pa vse do 280 evrov (kolikor stane prenočitev v hiški na drevesu ali v glamuroznem šotoru).
