Sadike radiča lahko seveda tudi kupimo, vedno pa je možno kakšne dobiti pri sosedu ali prijatelju. Moja mama je vedno rekla – kdor jezika špara, kruha strada. Če povprašamo in se o tem pogovarjamo, se da hitro izmenjati dobrine. Vedno več povezovanja je med ljudmi na sejmih, spletnih forumih in podobno, kar me zelo veseli. Poleg presajanja sadik je čas tudi za sejanje zimske solate. Posejemo in prekrijemo s kopreno, že zgodaj spomladi pa bomo lahko nabirali svojo zelenjavo, ki bo poleg regrata popestrila jedilnik.
Kompostiranje
Ko sem začela delo na vrtu, je bilo kompostiranje opravilo, ki se ga nisem lotila. Zdelo se mi je, da je s tem preveč dela in da ne bom imela časa za vse. Ker pa je za zdrav vrt dober kompost ključnega pomena in ker je dober kompost drag, po drugi strani pa je veliko odpada, ki se ga lahko uporabi zanj, sem le prišla k pameti. Spraševala sem druge, ki so že imeli izkušnje, in brskala po spletu. Tako ugotoviš, da je več načinov, kako lahko prideš do kakovostnega komposta. Lahko si samo ogradiš prostor, na katerega čez leto odlagaš odpadke. Na dno se naloži nekaj vej in listja, da je kup zračen, skrbimo, da se kup ne izsuši, kar dosežemo s pokrivanjem ali v največji suši tudi z zalivanjem, potem pa ga pustimo, da narava sama naredi svoje. Ko je kompost narejen, po navadi po letu dni, se ga preseje. Kar še ni preperelo, se kompostira naprej na novem kupu, drugo pa uporabi. Drugi svoj kup redno premetavajo, s čimer se pospeši kompostiranje.
Kalifornijski deževniki
Pravijo, da se najbolj kakovostni kompost dobi s pomočjo kalifornijskih deževnikov. Danes se lahko že kupi tak kompostnik. Če ga imamo možnost čez zimo spraviti v dovolj topel prostor, bodo deževniki opravljali svoje delo tudi čez zimo, drugače pa jih toliko zaščitimo, da lahko prezimijo.
Odločila sem se za vrtljivi kompostnik jora z dvema prekatoma. Vsak dan odlagam odpadke v enega od prekatov in vsak dan boben vsaj enkrat zavrtim. Paziti je treba samo to, da so odpadki razrezani, kar tudi pospeši kompostiranje, in da vse skupaj ni preveč mokro ali presuho. Zato ob dodajanju odpadkov vedno vsujem suho žaganje ali pelete, ki popijejo odvečno vodo. Tudi karton, posušena pokošena trava in podobno imajo to vlogo. Če je kompostna masa presuha, jo preprosto zalijemo, kar pa se redko zgodi. Kompost je narejen po osmih tednih. Potem ga preložim v plastične vreče in shranim do uporabe. Prednosti takega načina sem poleg tega, da je kompost razmeroma hitro narejen, videla tudi v tem, da lahko vanj odlagam tudi plevele, ki že semenijo, liste, ki jih je napadla plesen, in podobno. V kompostu se namreč ustvari tako visoka temperatura, da se semena in klice uničijo.
Lupine in olupki
Odločila sem se tudi za organko, ki se ravno tako dobro obnese. Tekočino, ki jo zbiram, uporabljam za gnojenje in čiščenje odtokov (kar resnično deluje). V organko lahko odlagam tudi lupine citrusov, bananine olupke in podobno, saj bakterije poskrbijo za razgradnjo. Ko eno posodo napolnim, jo pustim dva tedna, da vsebina fermentira, potem pa jo pretresem v kompostnik. Dodam nekaj peletov, zavrtim in to je vse. Lahko pa se vsebina organka tudi zakoplje v zemljo in že po mesecu dni nastane krasen humus.
Ne glede na to, za kakšen način kompostiranja se boste odločili, je to opravilo, ki se resnično izplača. Spomladi ga uporabim za gnojenje okoli grmovnic in dreves, dobro pest ga vedno zagrebem v zemljo, kadar na vrtu posadim novo zelenjavo. Kompost namočim v vodo za vsaj en dan, premešam in tekočino uporabim za zalivanje kot kompostni čaj. Sama pa si tudi naredim zemljo za vrt ali za cvetlična korita. Uporabim mešanico komposta, šote in vermikulita (srednje granulacije, drobna granulacija za zemljo ni najboljša), vsake eno tretjino, in to je zemlja, ki dobro zadržuje vlago, poskrbi za rahlost, tako da imajo rastline kisik vse do korenin, in vsebuje dovolj hranil za odlično rast.
Plast listja in plast zemlje
Jeseni bo na vrtu tudi veliko odpadlega listja. Vsi odpadki se ne kompostirajo enako hitro. Veje in listje so odpad, s katerim ravnam drugače. Listje pograbim, če imamo kosilnico, ki zbira in razreže odpadke, si lahko pomagamo tudi z njo, in ga zložim v plastične vreče. Zlagam plast listja in plast zemlje, vrečo zavežem, jo prebodem z vilami za dotok zraka in pustim nekje na robu vrta za eno leto. Če je po letu dni narejen kompost, ga zmešam z drugim, drugače pa to dodam na kompostni kup.
Veje in olesenele dele rastlin pa razrežem, posušim in potem naredim s kuhalnikom biočar oglje, ki ga tudi dodajam kompostu. Takega oglja je optimalno dodati en kilogram na kvadratni meter zemlje. Tudi o tem oglju in vseh njegovih prednostih je zelo veliko napisanega na različnih spletnih straneh.
Poleg vseh kuhinjskih odpadkov in odpada z vrta dodajam med kompost tudi koprive, gabez, kamilico, regrat in podobno, jajčne lupine pa prej zmeljem, da se hitreje razgradijo.
In mimogrede – celo jajce, organsko, čez noč namočimo v limonov sok, tega zjutraj popijemo, kar je najboljši vir kalcija tudi za naše telo.
