EKONOMIKA GOSPODINJE

Vrt koristen tudi za tiste, ki ga nimajo

Objavljeno 08. april 2014 18.10 | Posodobljeno 08. april 2014 18.12 | Piše: Mateja Muršec

Če vrtnarjenje zaradi onemoglosti opustimo, bomo za nakup zelenjave porabili zajeten kupček denarja. Za težja dela lahko najamemo pomoč. Strošek gotovo ne bo presegel pet odstotkov prihranka, ki ga ustvarimo z lastnim vrtom.

Cene sadik se gibljejo okoli 20 centov.

Pred kakšnim tednom sem na žalostno objavo na spletnem omrežju o brezposelnem ubožcu, ki nima za rezino najcenejše salame, zapisala: »Moja mama ima čez 70 let, jaz sem cele dneve v službi, in ko sem mojim mulcem, vsi na socialni pomoči, rekla, da plačam 30 evrov, če mi kdo prekoplje vrt, so se v trenutku vsi porazgubili.«

Prav nič nisem pretiravala. Vsi v zbrani družbi so utihnili. Našel se je sicer korenjak, ki mi je odgovoril, naj ne skrbim, saj mi bo čez kakšen mesec to napravil brezplačno. No, takoj sem vedela, da iz tega ne bo nič. Komur se ne ljubi delati za denar, se mu bo brezplačno še manj. Glej, glej človeško naravo, nisem vedela, da lahko nekoga spraviš v zadrego, če mu ponudiš lahek zaslužek.

Ni časa ali volje

S prijateljem sva se strinjala, da bi sicer vsem za 100 odstotkov dvignila socialne prejemke, vendar bi morali za to vsi opraviti vsaj 150 ur dela na mesec. Brez nič pa, žal, ni nič. Preostali se iz znanih razlogov niso strinjali z nama. Nisem se čudila. Nekateri so radi brez zaposlitve, ker imajo toliko drugega dela na črno, da niti nimajo časa za redno delo. Socialna pomoč je zanje samo dodatek k preostalim prihodkom.

Spet drugi so brez, ker se jim ne ljubi delati in zmorejo skozi mesec z minimalnim prihodkom. Pa malo čakajo obiske prijateljev, ki se na njihovih vratih ne prikažejo praznih rok. Tudi prav. A kdor želi po nakupih, se bo moral najprej malo delovno angažirati. Tako pač je. Vsaj jaz ne poznam drugačnega naravnega zakona.

300 evrov na teden

V vsakem primeru bom letos morala najeti koga, ki bo opravil osnovna dela na našem vrtu. Jaz nimam časa. Tudi z mojo kilažo, ki ne dosega vreče cementa, bi za to porabila vsaj dva dneva. Tridesetletnik stvar opravi v par urah. Recimo v petih. Kar bi pomenilo šest neobdavčenih evrov na uro. Pa še malico in pijačo. Kolikor vem, v gradbeništvu delajo za pol manj. Poleg tega tukaj ne gre samo za enkraten zaslužek.

V naši vasi je vsaj še deset starejših žensk, v glavnem vdov, ki že skoraj ne zmorejo več težkih del na svojem vrtu. Pa ni problem denar. Prav lahko bi tudi opustile vrtove, a imajo rade svojo zelenjavo. Tako bi gospodič v enem tednu prav lahko zaslužil 300 evrov.

Pri tem pa bi bile gospe finančno še vedno na boljšem. Če zaradi nemoči opustijo vrt, bi to pomenilo, da morajo v naslednji sezoni kupiti prav vso zelenjavo, ki bi jo sicer pridelale na vrtu. Samo za kilogram motovilca bi plačali osem evrov, kar je že skoraj tretjina denarja, kolikor bi odšteli za kopanje. Pa se sezona pobiranja pridelkov z domačega vrta sploh še ni začela. Samo zelena solata, ki jo pridelamo na eni gredici, nas v trgovini stane 10 evrov na mesec. 

Deli s prijatelji