EKONOMIKA GOSPODINJE

Voda za zdravje s prazno denarnico

Objavljeno 01. oktober 2013 18.10 | Posodobljeno 01. oktober 2013 18.12 | Piše: Mateja Muršec

Sledenje modi nakupovanja vode v plastenkah nas stane skoraj 400 evrov na leto.

Kaj nas privlači: morda videz plastenk, občutek varnosti?

Čeprav se je nekoč govorilo, da nekje v Tibetu obstaja mož, ki živi samo od vina, in je bilo to večini Slovencev zelo všeč, vsi vemo, da je ključnega pomena za naše življenje voda. Kolikor se spomnim s predavanj, je neki ekonomski teoretik nekoč razglabljal o določanju cene produkta z njegovo pomembnostjo za življenje. Po njegovem bi morali biti diamanti drastično cenejši od vode. Pa nekako njegova ni obveljala. Tudi zato, ker je vode vsaj v našem delu sveta dovolj. Za zdaj. Če se bodo razmere spremenile, kar se kaj lahko zgodi, pa ne samo zaradi podeljevanja koncesij, se znajo tudi cene temu primerno prilagoditi.

Kakovostnejša iz lastnega zajetja

Pred kratkim sem razpravljala s prijateljem, ki z ne tako malo denarja vzdržuje lastno zajetje vode. Prepričan je, da se mu bo to še obrestovalo. »Danes bi se mi res bolj izplačal priklop na mestno omrežje, ampak kaj veš, kakšni časi prihajajo. Voda pa je pomembna,« je razlagal. Tudi testirati jo je dal in zelo je zadovoljen z ugotovitvami: »Precej bolj kakovostna je od tiste iz javnega vodovoda. Kaj naj z vsemi tistimi kemikalijami? Pa tudi upravljavcem ne zaupam preveč.« Vsak, ki je pred nekaj leti v vrsti čakal na čisto vodo v Piranu, bi mu z gotovostjo pritrdil. Takrat je v napeljavo vdrla kanalizacija in nekaj ljudi je končalo v bolnišnici, bolj ali manj vsi pa na veceju. Zanimivo je, da tega organi, ki jih vsak mesec plačujemo za nadzor, kar nekaj časa niso opazili. Torej jim res ne gre v popolnosti zaupati.

Prestana ali tekoča voda

Slovenija je ena redkih dežel, kjer v glavnem brez strahu zajamemo vodo iz potočka, ki se spušča z gore, in jo spijemo. Torej imamo še vedno vodo, ki jo lahko použijemo brez kakršnih koli finančnih vložkov. A priložnosti za zajemanje iz gorskega izvira nimamo vsak dan, zato v glavnem uporabljamo vodovod. Tudi za pitje. Še nedavno vsi, danes vedno manj. Le zakaj? Že neka logika mi pravi, da je tekoča voda boljša kot tista, ki jo je kdo pred par meseci natočil v plastenke, jo uskladiščil, potem prepeljal čez pol Evrope in na koncu je stala še v prodajalni. Včasih so nam rekli, da ni dobro piti »prestane« vode. To je pomenilo, da ne sme predolgo stati. Danes je to skoraj nujno.

Na leto 400 evrov za vodo

V trgovinah opažam niti ne tako bogate ljudi, ki kupujejo povsem običajno vodo v plastenkah. Resda ni pretirano draga, najcenejše so tuje blagovne znamke, ki se jih največ proda. Okoli 30 centov za 1,5 litra. Po drugi strani je kubik, torej 1000 litrov vode iz vodovoda celo pri najdražjem ponudniku tri evre, vključno z dajatvami za odvajanje in čiščenje. Če družina ta tisočak vode kupi v plastenkah, zanje odšteje 200 evrov. Upoštevajoč nasvete vseh strokovnjakov, ki naj bi jih baje skrbelo za naše zdravje, bi moral vsak človek popiti liter in pol vode na dan in bi štiričlanska družina to količino popila v 166 dneh, torej prej kot v pol leta. V enem letu bi za vodo zapravila 430 evrov več, kot če bi pili iz vodovoda.

Bevanda cenejša od vode

Še bolj potratno se mi zdi, da vedno več ljudi kupuje vodo tudi v gostiščih. Tam pol litra stane 1,8 evra. Ko si je sodelavec enkrat tako naročil vodo z okusom, sem ga kar malo strogo povprašala: »Kaj z okusom? Potem si naroči bevando. Ima okus in še dosti ceneje je!« Preverila sem cenik. Deciliter vina je stal en evro, k čemur mu natakarica dotoči še tri decilitre navadne vode iz vodovoda, in fantič bi popil enako količino pijače za skoraj polovično ceno. 

Deli s prijatelji