»Jutri grem zadnjič letos v trgovino,« je izjavila Marta med tem, ko je s težavo zaprla vrata zamrzovalnika. »In kaj pri taki založenosti sploh še potrebuješ?« se nekako nisem mogla izogniti vprašanju. Glede na to, da je imela na mizi še zajeten kup promocijskih letakov, ki so vsi ponujali vse po najugodnejših cenah, bi rekla, da ima v načrtu še marsikaj. Pa ne. Odgovorila mi je: »Samo še ribe za psa.« No, morda se bo tega držala. Najbrž se bo celo morala, saj ne v hladilnik ne v zamrzovalnik ne spravi več niti jogurtovega lončka.
V zamrzovalnik ali raje sproti
Marta je varčna ženska, ki nikoli brezglavo ne leta po trgovinah in v nakupovalni voziček meče vsega povprek. Pred odhodom si skrbno pripravi spisek, ki ga ima za vsako trgovsko mrežo posebej.
Nekje se splača kupiti eno, drugje je ugodneje ali bolje kaj drugega. Niti pršuta za silvestrovanje ni kupila v kosu. V njenem mestu je prodajalna, kjer ponujajo precej velike kose kot ostanke oziroma obrezline.
Medtem ko kilogram celega pršuta stane 10 evrov in še več, ga tam dobi za manj kot 4. Ravno tako okusnega in od istega proizvajalca. Ker pa nobena stvar ni popolna, njo včasih odnese pri količini.
Pred kakšnim mesecem je nakupila kar veliko mesa, saj je za kilogram odštela samo 5 evrov. Sicer ga ima v zamrzovalniku, a tudi tam sčasoma ni več ravno uporabno. Z nakupom je načelno res privarčevala 2 evra pri kilogramu, a kaj če bo morala zavreči dva kilograma? Potem bi bilo vsekakor bolje, da bi kupovala sproti.
Podobno se ji dogaja pri pasji hrani. Petnajstkilogramska vreča je cenejša kot tri petkilogramske. A ker je vreča odprta, se briketi izsušijo in štirinožec zadnjih nekaj kilogramov nikakor noče pojesti, če niso dodobra obliti z ocvirkovo mastjo. Glede na to, da ta ni poceni, se strošek pravzaprav izenači.
Skladno s svojimi navadami si je tudi v letakih na mizi že označila zamrznjene morske sadeže in dve vrsti rib, ki bodo tako izjemno ugodno ceno obdržale le še par dni. Prav zamikalo jo je, da bi kupila večjo količino. A kaj ko jih nima več kam spraviti. Lahko bi sicer preverila še letake s tehničnim blagom in našla odlično ceno za dodani zamrzovalnik. A dejstvo je, da se bodo zamrznjeni morski sadeži s skoraj enako ceno čez štirinajst dni pojavili v promocijskem izboru kakšnega drugega trgovca.
Več kupujemo, enako porabimo
Med letom se ti količinsko povečani nakupi nekako še ne poznajo. Težava se je pojavila decembra, ko želja po nakupovanju doseže vrhunec. Vse je praznično, lepo okrašeno, dišeče in mamljivo. Kljub temu naši želodci ne prenesejo in niti slučajno ne potrebujejo čisto nič več hrane kot v običajnih mesecih.
No, v mislih imam tiste normalne. Seveda so med nami tudi taki, ki so vsem naravnim zakonitostim navkljub decembra sposobni konzumirati neverjetne količine hrane. Ti so seveda potem potencialni kandidati za vse mogoče shujševalne guruje in salone, ki bodo spomladi poskrbeli, da bodo osebki vsaj malo podobni običajnim živim bitjem.
No, tako se je Marti med decembrskimi nakupi nabralo več hrane, kot je prenesejo njene skladiščne kapacitete. Če bi kupila vse, kar je še nameravala ta teden, bi res privarčevala okoli 10 evrov, a okoliščine so jo prisilile v še večje varčevanje. Preprosto ne more več v trgovino.
V običajnih okoliščinah bi se tja do konca leta podala vsaj še štirikrat. Pa se nikoli ne zgodi, da bi tam pustila manj kot 20 evrov. Vse je za nekaj dobro. Januarja bo hladilnik napolnila s svežo zalogo, s privarčevanim denarjem pa si bo lahko kupila kaj nujnega na razprodajah, ki se začnejo v tem mesecu.