V novem letu nas čaka vrt

Čestitke z željami po zdravju, sreči in denarju kar dežujejo. Zraven pa še polno zaobljub, kaj bomo v novem letu spremenili.

Ste med tistimi, ki bodo začeli hujšati, prenehali kaditi, se bolj posvetili športu, manj gledali televizijo ali več časa preživeli z družino? Že prav dolgočasne zaobljube, ki jih po novem letu kar se da hitro pozabimo. Zakaj ne bi bili letos malo bolj izvirni in si namesto standardnih zaobljub postavili malo bolj izvirne, hkrati pa si pripravili načrt, kako jih bomo uresničili?

Zima je čas za učenje

Pa poglejmo. Se pritožujete nad visokimi cenami in slabo kakovostjo zelenjave v trgovinah? Doma pa imate vrtiček, ki ga nimate časa obdelovati, zraven pa si še mislite, da vam tako in tako ne bo uspelo kaj prida pridelati. Ampak če ne bomo poskusili, ne bomo vedeli.

V zimskih dneh bomo imeli dovolj časa, da se poučimo o tem, kaj se kdaj sadi, kateri so dobri in slabi sosedje, koliko različne zelenjave potrebujemo za svoje potrebe. Potem pa veselo na delo.

Res nam vedno ne bo vse uspelo tako, kot smo si zamislili, a verjemite, da je prav poseben občutek, ko iz zemlje izpulimo spomladanske redkvice in ko na palicah opazimo prve zelene paradižnike. Potem ko nam še soseda prijazno pove, da naša solata dela lepše glavice kot njena, pa zrastemo še za kakšen centimeter.

Ti meni paradižnik, jaz tebi fižol

Zanimivo je tudi, kako se vrtičkarji začnemo medsebojno povezovati. Če ostanemo pri naši solati, ki je sami ne moremo pojesti, jo z veseljem podarimo sorodnikom, sodelavcem ali sosedom. In od teh bomo zagotovo drugič dobili druge pridelke, ki nam mogoče niso uspeli.

Sama sem letos tako z veseljem delila naokoli peteršilj, ki je imel na domačem vrtu očitno idealne razmere, prav tako pa sem se razveselila bučk in kumar, ki mi jih je celo poletje nosila prijateljica. Čeprav sem jih trikrat sadila, so se, kot kaže, odločile za stavko, saj razen nekaj perja ni bilo nobenega sledu po okusni zelenjavi.

To povezovanje se še nadaljuje. Nekdo sam vzgoji sadike paradižnika, drugi ima lep fižol za seme, pri tretjem bomo dobili bučna semena. In na koncu se nam bo to poznalo tudi v denarnici. Pridelek, ki ga bomo primerno shranili, nam bo še kako prav prišel v obdobju, ko vrt počiva.

Zakaj bi plačevali z denarjem?

Ne bo nam treba kupovati maroškega fižola, za kilogram katerega bomo trenutno plačali 6 evrov, ali za enako ceno italijanske blitve. Pa če še ostanemo pri cenah. Se vam ne zdi vsaj malo neumno, da bi za motovilec odšteli tudi do 14 evrov za kilogram, če nam lahko tako lepo, brez posebnega truda, uspeva pred domačimi vrati? Zakaj bi torej za osnovno prehrano plačevali z denarjem, če si lahko kilogram motovilca prislužimo v pol ure zabavnega dela?

Res je, da se samo od sebe ni še nikoli nič naredilo, in tako tudi na vrtu brez malo aktivnosti ne bomo pridelali dosti drugega kot plevel. A včasih je potrebno tako malo, da nekaj spremenimo, sprememba pa nam prinese veliko zadovoljstva. Naj bo torej prihodnje leto leto sprememb, drugačnega razmišljanja in pravih odločitev. Pa srečno.