Par let že bolj ali manj uspešno vrtnarim na balkonu. Začela sem z rožami in nekaj zelišči, potem pa vsako leto, opogumljena z dobrim pridelkom, dodajala vedno nove rastline. Kakšen paradižnik, jagode, fižol, vse je lepo uspevalo. Celo breza in javor sta našla svoj prostor vsak v svojem kotu. Seveda je to pomenilo vsako leto nekaj dodatnih loncev, dokler vse skupaj ni postalo moteče.
Velika lesena korita
Tako sem letos spomladi, ko se v vrtičkarjih začne prebujati samo njim znana strast, precej nejevoljno opazovala lonce, nakopičene po vsem balkonu, ki niti ni tako majhen. Vsega je bilo toliko, da nismo mogli več udobno sedeti za mizo. Kaj storiti, da bomo še vedno lahko sadili toliko kot doslej, hkrati pa imeli urejen balkon, na katerem bomo lahko posedali, ne da bi se spotikali ob lonce? Rešitev sem našla v velikih koritih, ki sem jih namestila na tleh ob ograji. Odločila sem se za lesena, čeprav mi je večina to odsvetovala, češ da bodo zgnila v letu ali dveh.
Če že lesena, naj imajo obvezno plastični ali kovinski vložek. A ta misel mi ni bila ravno všeč, saj veste, naj bo čim bolj naravno. In kolikor se spomnim, je tudi moja babica imela na okenskih policah rože v lesenih koritih, ki so bila prav gotovo povsem naravna, brez kakršne koli zaščite.
Koliko časa bo torej zdržal les, saj investicija ni ravno zanemarljiva? A po drugi strani, tudi plastika in lončevina imata svoj rok trajanja ...
Kvadratni meter in pol
Za nasvet sem prosila prof. dr. Franca Pohlevna s fakultete za lesarstvo, ki je na moje dvome v smehu odgovoril: »Kaj bi radi, da bi bila korita za večno? Les mora zdržati približno deset let, seveda pa mora imeti na dnu luknje, skozi katere bo odtekala odvečna voda. In korita naj bodo malo dvignjena od tal. Morda bo treba vmes zamenjati dno.«
Opogumljena s temi napotki sem poiskala mizarja, ki je korita izdelal iz masivnega smrekovega lesa. Visoka so 45 in široka 40 centimetrov, skupne dolžine dobre štiri metre, tako da je dovolj prostora tudi za večje rastline. Izračunala sem, da imam v koritih kvadratni meter in pol vrta. Najbrž se sliši smešno malo, a dejstvo je, da je prostora precej več, kot ga je bilo v loncih, ki so zasedali veliko več dragocenega prostora, poleg tega pa je zdaj balkon veliko bolj urejen.
Jagode, meta, koruza in solata
Nekaj rastlin smo zaradi nove ureditve morali žrtvovati, breza je našla novi dom na vrtu pri prijateljih, gaber pa za zdaj lepo uspeva kar v naši dnevni sobi. Na balkonski gredici smo zasadili jagode, meto, meliso, sivko, majaron, baziliko, peteršilj, drobnjak, žajbelj, paradižnik, papriko, solato, stročji fižol in celo koruzo.
Vsa zelenjava lepo uspeva, spomladansko solato smo že pojedli, zdaj pa se veselimo lepega radiča, ki ga bo kmalu za dobro nedeljsko kosilo. Avgusta ali septembra bomo posejali motovilec, mesečne jagode pa obiramo sproti.
Okrasne rastline smo zasadili kar med zelenjavo, netresk, sončnice, nekaj grmičev ognjiča in smrdljivčkov, ki z rumeno oranžnimi cvetovi lepo poživijo našo gredico, in še nekaj drobnocvetnih rož, ki jim niti ne poznamo imena.
