Evropski fundaciji za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Eurofound 2014 je uspelo pokazati podatke iz raziskave, ki so jo končali leta 2011 (noro!) in po kateri se je v večini evropskih držav delež mladih, živečih pri starših, povečal s 44 odstotkov na 48. Kako bi šele bilo, če bi se ta evropski raziskovalni socialni organ posodobil in razglasil lansko raziskavo o socialnem statusu mladih... No, kakor koli, Slovenci smo zdrsnili na peto mesto (prej smo bili na drugem), na prvem mestu pa je Madžarska. Pred krizo leta 2007 je pri starših živelo 64 odstotkov mladih Slovenk in Slovencev, leta 2011 pa 85 (zadnja meritev je pokazala 90 odstotkov). Delež mladih se je povečal tako v starostni skupini od 18 do 25 let (teh je več in prednjačijo moški), kakor tudi od 25 do 29 let, tako pri ženskah kot moških.
Raziskovalci nam še povedo, da je takšno prisilno generacijsko sobivanje posledica ekonomske krize in da ima resne posledice na neodvisnost mladih (tudi na svobodo staršev, bi pridala jaz), raziskovalka Anna Ludwinek iz Eurofounda pa, da imajo ti mladi težave z odraščanjem ter da živijo z občutkom družbene izključenosti. Morda so to utrinki, lahko da prevladujoči; vsekakor pa je za številne pomemben občutek udobja, ugodja in brezskrbnosti, ki jim ga očitno lahko nudi predvsem dom. Da lahko študirajo v nedogled, si urejajo takšne in drugačne statuse, se študijsko izmenjujejo po evropskih deželah in ob tem prav sladko tarnajo. In potem z malo iznajdljivosti zopet delajo, a ne prav dolgo, nato potujejo, počitnikujejo, kupujejo ta in oni modni in športni dodatek. Tudi takšne videvam. In druge: veliko mladih pomaga staršem ali jih celo preživlja, kajti ti so ostali brez službe, a tega vseevropska raziskava očitno ni zaznala. Pomagajo tudi starim staršem, ki s pokojnino ne morejo živeti.
Ob takšnih primerih rada ponazorim, da sem pred dvajsetimi leti bivala v študentskem domu za Bežigradom in da je med štirimi bloki stal en sam avto in še tega je imel tuj študent. Če vas zdaj pot zanese mimo čokoladnih blokov, se boste težko prebili skozi študentski vozni park. Ja, tako je danes. Kakor si tudi mi prišleki nismo znali predstavljati, da ne bi študirali redno, kajti to bi pomenilo izgubo statusa ter izgubo pravice do bivanja v študentskem domu in posledično seveda odhod domov. Danes je pač drugače.
Po mnenju strokovnjakov večina mladih Slovenk in Slovencev živi v materialno ugodnih gospodinjstvih, z elektronskimi mediji, telefoni, avtomobili ipd., tako sociologinja dr. Tanja Rener, ki pojasni, da jim je udobje vendarle najbolj pomembno, sociologinja dr. Alenka Švab doda, da kljub generacijskemu sobivanju živijo mladi in starejši dokaj nekonfliktno in predvsem da starši nimajo velikega vpliva na življenje mladih. Obe pa seveda poudarita, da sta najprimernejša čimprejšnja osamosvojitev in življenje na svojem, pri čemer bi bila zaposlitev odskočna deska.
In seveda je danes drugače kot pred dvajsetimi leti, a zdi se, da kmalu ne bo več tako zelo. Če je bilo v naših študentskih letih materialno nedosegljivo (govorim o novih oblačilih, popotovanjih, počitnikovanjih itd.), je bilo tudi nespodobno. In bilo je tudi pogrešljivo.
Priznam, včasih je bilo vse mnogo bolj preprosto.