HRABRO

Tudi mene je bilo nekoč strah

Objavljeno 19. oktober 2012 08.30 | Posodobljeno 19. oktober 2012 08.30 | Piše: Andreja Žulič

Premagajmo predsodke do živali.

Kdo si upa potipati (foto: Dušan Vrščaj)?

Pred nekaj dnevi mi je v roke prišla knjiga mag. Rudija Ocepka z naslovom Premagajmo predsodke do živali, ki ponuja rešitev.

Tudi prof. Rudija je bilo nekoč strah

Predstavljala sem si, da gospod Ocepek, po poklicu profesor biologije, ni nikoli imel strahu do živali, a ni bilo povsem tako. Strah pred kačami je nanj prenesel oče že v zgodnjem otroštvu, a ga je Rudi pozneje uspešno premagal. V več kot štiridesetletnem pedagoškem delu je pregnal predsodke do različnih živali več kot 300.000 otrokom in tudi številnim odraslim. Njihovo sodelovanje in povratne informacije so bili zanj izjemno dragoceni.

Bogat vir napotkov za učitelje in starše

V dolgoletni pedagoški praksi je ustvaril inovativen in zelo učinkovit model učenja za odpravo predsodkov in ga že vrsto let prenaša na številne kolege, ki bodo v knjigi našli bogat vir napotkov za poučevanje, vključno s poglavjem o vzpostavljanju discipline, saj je imel tudi profesor Ocepek na začetku učiteljevanja s tem več težav. Zdaj vse, kar želi, doseže mirno in brez vpitja, očitkov in kazni. »V zaupljivem odnosu z učiteljem učenci premagajo tudi zelo močne predsodke, poleg dobrih zgledov je zelo pomembna učenčeva neposredna izkušnja,« pravi avtor knjige, primerne za vse, ki želijo vzgajati in živeti z naravo.

Živali učijo otroka ter blagodejno vplivajo na počutje in zdravje. Pri učencih, ki imajo v učilnici paličnjake, deguje ali žive liste, je bilo ugotovljeno, da se jim je bistveno dvignilo samospoštovanje, saj nas žival sprejme takšne, kot smo, z vsemi napakami in omejitvami. Otrok se od živali, ki je popolnoma odvisna od človeka, lahko nauči razumeti čustva in potrebe drugih, kar mu pomaga razviti empatijo – zmožnost vživljanja v soljudi. Ugodni učinki živali na otroke so številni: pomirjajo nemirne ter preženejo osamljenost, dajejo občutek skupinske pripadnosti, motivirajo za delo in spodbujajo motoriko. Vpliv na človekovo počutje in zdravje je izjemno ugoden. To potrjujejo tudi v knjigi opisana spoznanja zdravnice, ki ji pri zdravljenju pomagajo psi. Psihologinja opisuje pozitivne izkušnje s terapij, kjer so njeni pomočniki še druge domače živali, kot so konji, osli in mačke.

Profesor Ocepek se zna približati tudi osebam z vedenjskimi in osebnostnimi težavami, sprejme jih z največjo možno toplino. V uvodu običajno poda svojo osebno izkušnjo ter tako prebije led, kmalu pobalinom po glavah že skače polh in se okrog njih plazi slovita kača, samica ameriškega rdečega goža, ki je že vrsto let njegova stalna pomočnica.

Bližnja srečanja

Spoznavanje z živalmi Rudi izpelje s pretanjenim občutkom. Tudi njim ni lahko, ko se srečujejo s čisto novimi ljudmi. Vzeti si je treba čas, da se navadijo na naš glas, vonj in bližino. Nič se ne zgodi s silo, ničesar ne smemo prehitevati. Ko človek začuti, da predstavljena žival ni nagnusna krastača, ampak edinstveno živo bitje s svojimi posebnostmi, potrebami in občutki, predsodki postopoma izginejo. Pri učencih s posebno hudimi strahovi prof. Ocepek s pridom uporabi svoj model premagovanja predsodkov. Pri tem jih umirjeno in postopno spodbuja do neposrednega stika denimo s kačo ali pajkom, omogoči jim ogled ustne votline in tipanje zob. »Zelo ugodne učinke ima stik vira predsodkov s kožo na obrazu blizu oči, saj človek oči nezavedno varuje. Ta stik, četudi traja le nekaj sekund, lahko pomaga odpraviti zelo močne predsodke,« pravi. Po tej metodi tudi najbolj prestrašeni v zelo kratkem času, običajno traja manj kot minuto, od paničnega strahu dosežejo stanje, ko mirno pustijo, da se jim kača ovije okoli vratu ali jim pajek obmiruje vrh glave.

Začne se v družini

Če nekaj ljudi razporedimo v krog in v sredino položimo žival, se bo ta zatekla k tistemu, ki je najbolj miren in prijazen; umaknila se bo pred tistimi, ki so napeti in razmišljajo negativno. Z živalmi ni mogoče biti neiskren, ni se mogoče pretvarjati. Za ponazoritev prof. Ocepek na delavnicah v prostor spusti belo grlico, ki vselej poišče najbolj umirjenega učenca in mu sede na glavo. Vzgoja za odgovoren odnos do narave se začne že v družini. Spoznanja in napotki iz knjige bodo koristili vsem, ki se zavedajo ugodnih učinkov živali na človeka in vedo, kakšen pomen imata pri vzgoji zgled in neposredna izkušnja. Ta knjiga nas uči, kako naravo občutiti, spoštovati in živeti z njo. V sožitju, brez pretiranih in namišljenih strahov.

Knjigi je priložen DVD s posnetki z delavnic, na katerih se udeleženci naučijo odpraviti ali vsaj zmanjšati svoje predsodke.

Deli s prijatelji