Ali pač?! Vsakokratni uradni podatki, ki jih posreduje Inštitut za varovanje zdravja (IVZ), so osupljivejši. Tako izvemo, da narašča delež mladostnic, ki so bile že dva- ali večkrat opite, in da med njimi prednjačijo petnajstletnice. Dr. Maja Zorko z Inštituta nas »potolaži« s podatkom, da opažajo zmanjševanje deleža enajstletnikov, ki so bili v življenju vsaj dvakrat opiti. Oprostite, imamo enajstletne otroke, ki so pijani in zatorej zajeti v statistiko štetja alkoholnih promilov. Strašljivo. Izvemo, da se je povečal delež mladostnikov, ki so prvič pili alkohol v starosti 13 let ali manj, in da ti otroci v tedenskem pitju in opijanju presegajo mednarodno povprečje! Ste se kdaj vprašali, zakaj se nam to dogaja? Zakaj pijejo naši otroci? Ker pijejo starši? Ker prvi kozarec alkohola spijejo v njihovi družbi? In zakaj čezmerno pijejo odrasle Slovenke in Slovenci? Zakaj smo Slovenci narod alkoholikov? In ponovno, zakaj je toleranca do alkohola v naši družbi tako visoka?
Veste, kaj bi ob tako skrb vzbujajočih podatkih pitja in opijanja mladostnikov (ki pa niso od včeraj) morali narediti etablirana politika, ustrezne strokovne inštitucije, učitelji, vzgojitelji in seveda starši: prižgati bi se nam morali vsi signali in pripraviti bi bilo treba že enkrat nacionalni protialkoholni program. Posledice pitja so vsem znane in vidne: razkroj osebnosti, razpad družin, nasilje, smrt – posredna in neposredna, invalidi ... Vsega slabega in samouničevalnega je preveč.
Posamezna slovenska mesta: Velenje, Ptuj, Vransko, Jesenice, Krško, Železniki ... so že sprejela odlok o prepovedi popivanja na javnih površinah in dosedanje izkušnje so zelo pozitivne (in seveda tudi preverljive). Takšen odlok je zdaj Mojca Kucler Dolinar »zaradi
škodljivih učinkov, ki jih ima alkohol na zdravje mladih; večkrat je zaradi tega kršen nočni red in mir« predlagala tudi za Mestno občino Ljubljana. Pravijo mi, naj grem kakšen petek pogledat, kaj se v mraku in tja do polnoči dogaja pri Maximarketu, kjer se otroci opijajo do nezavesti. Menda jim je dve uri dovolj, da obležijo, in kot že vemo, alkohol pri mladih ni več sredstvo za zabavo (tega sicer nikoli nisem razumela), ampak cilj zabave (pa kakršen koli že to je).
Če se prav spomnim, je župan Zoran Janković nekoč dejal, da je prvi kozarec alkohola, rdečega vina, spil pri svojih 35 letih. Sklepam, da je njegova toleranca do pitja in opijanja zelo nizka. Predvsem pri otrocih. Župan ima do 22. oktobra čas, da se izreče. In upam, da se bo izrekel za odlok.
Brezkompromisno. Svetnik Roman Jakič, sicer univerzitetni diplomirani pedagog in profesor sociologije, hm, je dejal, da je to skrajni ukrep in da če se zavedamo, kaj tak odlok pomeni za silvestrovo, ko v Ljubljano pride toliko in toliko sto tisoč ljudi in se alkohol ne bo smel točiti. Ja, ljubi bog, in kaj potem?! Se pač ne bo in zagotovo ne bo lepšega silvestrovega v Ljubljani, kot bi lahko bilo 31. 12. 2013, ko se stara in mlada noč ne bi izgubljali v alkoholu, ampak bi dišalo po cimetu in treznih glavah (ja, tudi te dišijo). Ko se ne bi bilo treba izogibati razbitim kozarcem in, seveda, ko bi veljal in bil upoštevan tudi odlok o prepovedi metanja petard in drugih nevarnih pirotehničnih sredstev. No, Jakličev pomislek, ja, kaj bo pa potem za silvestrovo, očitno kaže na visoko stopnjo tolerance politikov do alkohola.
To ni noben skrajni ukrep, lepo vas prosim, daleč od tega, izgovarjanje, da že imamo zakon, ki prepoveduje točenje alkohola mladoletnim in alkoholiziranim osebam, in da naj se raje ta izvaja, pač ni noben odgovor. Očitno se ta ne upošteva in je potemtakem treba narediti nekaj več. In bomo morali narediti mnogo več. Odlok, ki bi ga lahko sprejela torej tudi Mestna občina Ljubljana, bi pokazal predvsem eno, da ne toleriramo pijančevanja, da nam je mar za naše otroke in da smo temu samouničevanju odločno rekli ne. NE zlorabi alkohola in NE zlorabi otrok.
