Treba bo vrtnariti, 
sicer bomo stradali

Analiza statističnega urada o cenah kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih se začne spodbudno. Navajajo, da so cene rastlinskih pridelkov januarja 2014 v povprečju za 8,2 odstotka nižje kot januarja 2013. Sadje pri pridelovalcih se je pocenilo za 23,6 odstotka (poznavalci opozarjajo, da zgolj trenutno), cena vina je padla kar za 32,7, s čimer naj bi se uresničevala medijska napoved, kako zelo preveč imamo vina. Toda skoraj za enako mero so padle cene žit, za 29,5 odstotka, in cene industrijskih rastlin za 6,2 odstotka.

Pridelava hrane dražja

A veselja je hitro konec. Pri žitu in industrijskih rastlinah gre za trenutni padec, na drugi strani se je pridelava zelenjave podražila za slab odstotek (0,8), medtem ko so cene sadik in cvetja poskočile za 27,1 odstotka, cena krompirja, ki je za Slovence osnovno živilo, pa za neverjetnih 33.

Pri cenah živali in živalskih proizvodov pa v zadnjem letu nismo doživeli niti ene pocenitve, v povprečju so zrasle za 6,2 odstotka. Cena mleka je znašala povprečno 0,38 evra za liter, to je 19,8 odstotka več kot pred enim letom. Cene živali za zakol pa so bile v povprečju za 2,3 odstotka nižje kot pred enim letom.

Četudi verjamemo, da so cene sadik deloma poskočile zaradi zgodnje pomladi in dobavitelji niso bili pripravljeni, podražitev za tretjino vzbuja skrb. Hkrati se škropiva konstantno dražijo, vsako leto za nekaj odstotkov. Zato je pogled na gibanje cen pridelane hrane zadnja štiri leta naravnost grozeč. Od leta 2010 do danes so cene pridelane hrane pri kmetu zrasle za neverjetnih 25,6 odstotka.

Izvažamo in uvažamo zaradi rednega plačila

Zdi se, da je vlada v zadnjem trenutku ustavila konje. Slišati je namige, da novega dviga DDV z 9,5 odstotka na polnih 10 in predvidoma z 22 na 24 odstotkov morda ne bo, ampak bodo povišali trošarine. Morda res, toda igra ostaja enaka, za krpanje proračunske luknje bomo morali tako ali drugače nekaj požreti.

Završalo je v vseh panogah gospodarstva, tudi pri kmetih, v zadrugah in trgovcih. Slednji zatrjujejo, da nimajo več rezerv, da delujejo na meji mogočega, kmetje in zadruge kot dobavitelji pridelkov na drugi strani bentijo nad nemogoče dolgimi plačilnimi roki.

Direktor kranjske zadruge Sloga Marijan Roblek nam je odgovoril, da vrag jemlje šalo. »Če ne bomo v državi uredili razmer, bomo lahko kmalu vsi nehali.«

Kranjska zadruga združuje 430 kmetov članov in skupno sodeluje s 1500 kmetijami, ki na leto pridelajo skoraj 40 milijonov litrov mleka, zredijo 5000 pitancev in 5000 krav, pridelajo v povprečju 3000 ton krompirja in od 200 do 300 ton zelenjave.

»Zaradi razmer doma se obračamo na tuje, zakaj, tudi zaradi rednih plačil. Medtem ko na denar doma čakamo 100 dni, nam v tujini za prodano živino plačajo v 15 do 30 dneh, za mleko pa ob koncu meseca. In tu je naša tragika, saj potem enaka živila spet kupimo na tujem in uvozimo.«

»To je izjemno negativna bilanca pri pridelavi hrane,« priznava agroekonomist prof. Aleš Kuhar.

Vse bolj revni

Kuhar pravi, da se hrana tudi v primeru dviga DDV ne bo bistveno podražila: »Morda za tretjino dviga DDV, preostali dve tretjini se bosta porazgubili v prodajni verigi. Trgovci bodo vsekakor poskušali obdržati cene na obstoječi ravni in tako zadržati oziroma privabiti kupce, konkurenca je prehuda, da bi si privoščili skok navzgor.« A klešče se bodo po Roblekovem mnenju stisnile z druge strani:

»Podražitev bo prišla v dveh do treh mesecih od morebitnega dviga. In to za več, kot se bo morebiti povišal DDV. Nekateri trgovci v vsakem primeru vidijo priložnost in z izgovorom o višjem davku dvignejo cene nekaterih artiklov več, kot bi bilo treba,« pojasnjuje Roblek in dodaja: »Zagotovo bomo še manj kupovali, mi bomo posledično manj proizvajali in tako bo negativni krog sklenjen.«

Do kje lahko vzdržimo? »Verjetno lahko, a vsak dan bolj revni,« mi je pošteno povedal neki kmet s Šenčurskega polja.

Prodaja pod lastno ceno

Na kmetiji Jurečič z Velikega Mraševga na Krškem polju pridelajo od 800 do 1000 ton zelenjave na leto. Gre za tehnološko sodobno opremljeno kmetijo, ki dokazuje, da bi v Sloveniji zlahka pridelali dovolj hrane zase.

»V primeru kakršnega koli povišanja DDV ali trošarin ali uvedbe kakršnega koli novega davka lahko povem, da rezerv pri nas pridelovalcih ni več,« nam je povedal gospodar Marjan Jurečič. »Morate vedeti, da pridelujemo in prodajamo zelenjavo po 10- do 20-odstotni nižji ceni od lastne cene zelenjave, uradno izračunane na Kmetijskem inštitutu Slovenije.« Se pravi, da slovenski zelenjavarji prodajajo svoj pridelek za manj, kot velja lastna cena, ki pokrije le stroške, pri čemer kmet še nič ne zasluži.

Jurečič: »Vseskozi se trudimo in razmišljamo, kako stisniti, zmanjšati stroške, optimizirati, čeprav ni več kaj. Zmanjšati proizvodnjo, da, tudi o tem teče beseda...« V zadnjih treh letih, kljub krizi, je pridelava zelenjave upadla za dva odstotka. Vse bolj smo odvisni od uvoza, kar pomeni splošno večjo odvisnost.

In to kljub temu da smo v zadnjih 20 letih po vseh merilih postali bolj pridni, da kmetje znajo pridelati več in bolje, pridelovalci mleka ali paprike denimo dosegajo najvišje evropske standarde, pa so v svojem okolju vse manj konkurenčni. Čas je za razmislek.