No, če želite, imamo tudi v Sloveniji svojega Johna Brookerja. Danes 84-letni upokojeni rudarski nadzornik in miner Viktor Richter iz Dovškega pri Senovem je svoja upokojenska leta prav tako posvetil vrtnarski poslikavi dobrih 550 kvadratnih metrov velike trate pred hišo.
Pri svojih 84 letih se je pozimi že 17. zapovrstjo lotil natančnega izrisa projekta, ki ga je poimenoval Labirint. »V enciklopediji sem prebral, da labirint v resnici po starem pomeni blodnjak!« In kot pogosto v preteklih letih je svojo travnato umetnino tudi tokrat malce vezal na aktualno politiko. »Slovenija sama zapušča labirint – zaupanje se vrača,« piše na velikem, modrem transparentu. »Celih 152 metrov poti v petih krogih pripelje do kvadratastega središča, štirje vogali so tvorili razpadlo koalicijo. No, zdaj smo na poti ven, iz krize,« z nasmehom pomodruje Viktor, ki še danes prisega na rudarsko etiko in poštenje, čeprav rudnika v Senovem ni več.
Viktor priznava, da labirint med dosedanjimi stvaritvami spada med lažje. »Ko sem pred leti izkosil škrjančka, so bile vse krivulje nepravilne, to pa so krogi in jih lažje določiš.« Kljub vsemu vsaka umetniška košnja zahteva natančno pripravo. »Ko sem na milimetrski papir izrisal blodnjak in določil razmerja v naravi, sem poti zakoličil z belimi in rdečimi količki.« Viktor je uporabil več kot 500 količkov. In kako zdaj kositi travo, da bo stvar kar najbolje vidna? »Uporabil sem tri kosilnice, dve motorni; eno za nizko košnjo, drugo za visoko, tretja je bila laksarca za popravke.« A niti to ni dovolj, Viktor je moral že pri načrtovanju misliti na to, kako bo kosil. »Kako bom kosil, je odvisno od širine krožne poti. Pokošena pot je tako široka 80 centimetrov, zarast pa 90 cm. »Tako sem določil zaradi širine kose. Visoko travo kosim dvakrat, pri čemer pa ne smem stopiti nanjo, saj bi vse pomendral, zato hodim po pokošeni poti.«
Svoj blodnjak Viktor kosi in vzdržuje vsak tretji ali četrti dan, pri čemer poudarja, da se pri košnji ne sme zmotiti. »Če bi ob suši kosil prenizko, trava ne bi več rasla!« opozarja in hkrati priznava: »Ni tako zelo težko ustvariti, problem je vzdrževati.« Viktorjeve travnate umetnine namreč trajajo do pozne jeseni: »Dokler trava raste,« nam je za konec povedal življenjski nauk. »Do takrat se je treba truditi!«
Od treh src do sončne ure
Viktor je med drugim izkosil Triglav, Mobitelov znak, znak Telekoma, Radenske Tri srca, znak krške občine, ob predsedovanju EU je izkosil slovenski grb, nato se je leta 2011 študiozno zamislil nad časom in se vprašal, kako sonce potuje čez njegov travnik, zakoličil in izkosil sončno-senčno uro. Leta 2012 je s kosilnico upodobil evro, lani pa justicijo, tehtnico pravice.