»Srce se mi para, ko vidim duhovnika ali nuno z najnovejšim modelom avtomobila,« je pred tednom dni na srečanju bodočih duhovnikov in redovnic spregovoril papež Frančišek. Vztrajno ponavlja, da ga zelo skrbijo duhovniki, ki so podobni menedžerjem, in da ne morejo biti nič drugega kot skromni pastirji svoje črede. Sveti oče buri duhove v Katoliški cerkvi ter s preprostostjo in skromnostjo navdušuje vernike po vsem svetu. Ni razloga, da mu ne bi verjeli, ko ljudstvo nagovarja k skromnosti, ko zavrača iskanje najnovejših modelov pametnih telefonov, najhitrejšega skuterja in vpadljivih avtomobilov, kajti tudi sam je dokazal, da mu je materialno tuje. Priznajmo, vse to je resnično nepotrebno, še več, človeka obremenjuje in zasužnjuje do neprepoznavnosti. V želji po vedno več in več dobrinah človek dela čezmerno ali pač uporablja nelegalne in nedostojne poti, da postane najmočnejši in/ali da osvoji najdražje na tem svetu. Da se okiti z zunanjim bliščem, ki ga zaslepi. Naposled se oddalji od samega sebe. Zatorej je poziv papeža pomemben za vse verne in neverne, da razmislimo o smiselnosti tuzemskega bivanja, da bi se morda znali premakniti k njegovi temeljni vrednosti, k samemu sebi.
A papež ima ta hip mnogo večje skrbi, kot je spraviti duhovnike in redovnice iz audijev, mercedesov in beemvejev. Najprej mora »urediti« vatikanskega računovodjo monsinjorja Nunzia Scarana, ki je osumljen, da je v državo pretihotapil več milijonov evrov, sodeloval pa naj bi tudi pri pranju denarja za svoje prijatelje z juga Italije. Scarana ljubkovalno kličejo monsinjor 500, kajti s sabo je nosil bankovce po petsto evrov, tako kot vi nosite dežnike v tem prekrasnem poletju. Pogumno, kajneda.
Papež Frančišek pa ima še en velik problem: vse večji pritisk ženevskega odbora OZN za pravice otrok, da bi razkril dosjeje o spolnih zlorabah, grozljivih zlorabah otrok, ki so jih storili duhovniki in redovnice. OZN torej vprašuje Vatikan: »Ob priznanju Svetega sedeža o obsežnem spolnem nasilju nad otroki, ki so ga v številnih državah zagrešili duhovniki, redovniki in redovnice, vas prosimo za natančne podatke o vseh zlorabah in opozorilih na zlorabe, ki jih ima Sveti sedež.« OZN še vprašuje, koliko duhovnikov je bilo premeščenih (in kam) zaradi obtožb o spolnem nasilju in o tem niso smeli govoriti v javnosti. Koliko otrok je dobilo odškodnino ali pomoč psihologa? Pomembna in težka vprašanja, ki zahtevajo jasne in nedvoumne odgovore.
Papež obeta veliko, a vprašanje je, kaj lahko uresniči v enem samem svojem kratkem življenju. Spolne zlorabe! Vatikanska banka! Gejevski lobi! Hm, ob slednjem je dejal: »Bomo videli, kaj lahko storimo.« Napoveduje reforme tako v krščanskem življenju kot tudi v življenju Cerkve, rekoč: »Cerkev se tega ne sme bati.«
Ja, ključno sporočilo, ki pa je zgolj za najpogumnejše v vrsti: sprememb na bolje se ne smemo bati. A za to je treba tudi kaj narediti. Kaj opustiti. In kaj spoznati. Tudi ali predvsem – trpkega.
