Tanja peče pecivo, v soboto je imela 12 naročil

Ko mi je za Juretov rojstni dan, takrat je bila še natakarica v bistroju, kjer je postojanka za pivo po delovnem dnevu, postregla s torto, me je navdušila. Sploh nisem ljubiteljica sladkarij, a če je kaj dobro, je pač dobro.

Sveže, puhasto testo, z nekaj lešniki, ne preveč sladke kreme. Namesto umetnih krem je uporabila skuto. Tudi ideja, da natakarica gostu za rojstni dan speče torto, se mi je zdela odlična. No, pozneje se je izkazalo, da ima Tanja tudi marketinške namene. Ni več prav dolgo ostala na tem delovnem mestu.

Sladko čakanje

Niti me ni zanimalo, kam jo je dekle mahnilo. Glede na to, da je večkrat omenjala kmetijo in krave, bi lahko skrbela tudi zanje. A pred dvema tednoma sem na facebooku opazila zanimivo sliko.

Šest vrst mamljivega domačega peciva in povabilo k nakupu. Mami bo gotovo všeč, sem pomislila in avtorici takoj napisala, da vzamem en kilogram. Tudi cena se mi ni zdela pretirana.

Deset evrov za kilogram mešanega in še domov mi pripelje. Tistega večera smo kar nestrpni čakali. Še soseda smo povabili na obisk. Pravzaprav bi tovrstno pecivo najbrž ceneje dobili v trgovini, a smo bili vendar v nekem pričakovanju. Najbrž tudi zato, ker sem doma lansirala zgodbico o rojstnodnevni torti pa kravicah, domačem mleku, najbrž še moki in jajcih.

Čeprav Tanje ne poznam toliko, da bi to z gotovostjo trdila, so moji domači že z nestrpnostjo čakali vrhunec večera.

Ni bilo prav, da je zamudila kar debelo uro, a je kljub temu še naš štirinožni kosmatinec veselo mahal z repom, ko se je pojavila pred hišo. S škatlo, polno mamljivih vonjav. Pravzaprav desetka za petnajst minut užitka niti ni tako malo … Vso vsebino smo namreč uničili v ravno tolikšnem času. No, mama si je komaj izborila par koščkov za zajtrk. Res odlično.

Spletna promocija

Naslednji teden mi je poslala sporočilo, ali želim kaj kupiti. Spet s fotografijo. Kljub skušnjavi sem nakup zavrnila, sem ji pa že kar v ponedeljek naročila za naslednji vikend, ko bomo imeli praznovanje rojstnega dne. A s pripisom: »Ne dostavljaj pred soboto, ker bomo sicer že prej vse pojedli.«

Za vsak primer sem vzela malo časovne rezerve, če bo spet zamujala. Res ne bi rada, da bi gostje čakali na sladico.

Ker je prvič pač zamujala, sem malo negodovala, pa je pojasnila: »Veš, danes sem imela 12 strank. Ne gre tako hitro.« Bravo, punca! Šele začela je posel, pa že prvič toliko strank. Brez dragih reklam, samo objava med prijatelji. Že če je vsak vzel samo kilogram, je to 120 evrov.

Domača sladica

Tudi če moje informacije niso prave in je morala vse sestavine kupiti, dvomim, da je zanje odštela več kot 60 evrov. Seveda je za to najbrž porabila nekaj ur, a vaja dela mojstra. Vsakič bo porabila manj. Tudi denarja. Tako po neki logiki, ob upoštevanju izdatkov za surovine, elektriko, goriva za prevoz, bi rekla, da ji je ta dan ostalo 40 evrov.

To približno drži tudi po njenih izračunih. Pravzaprav bi toliko zaslužila tudi, če bi še naprej delala v bistroju. Ampak pri tem delu uživa, izraža svojo kreativnost in, kar je vsaj za ekonomiko gospodinje najpomembnejše, če bo tako nadaljevala, bo naslednjič zaslužila več.

Po drugi strani pa nam, ki nimamo ne časa, ne volje in predvsem ne talenta, izpolni potrebo po domači sladici.