Narava se prebuja. Še vedno pa nas lahko preseneti s kakšno pošiljko snega. Morda bo nekaj večerov še dolgih in turobnih. Prav je, da v vsem poiščemo kaj dobrega, zato je lahko to priložnost za razmislek in pripravo načrtov, kajti pred nami je novo obdobje v
skupni kmetijski politiki 2014–2020.
Premnogo ljudi vidi pri kmetu le velik traktor in zverinsko mehanizacijo. Tako se širijo govorice: »Poglejte, kako živijo na račun subvencij.«
Uradno: »Neposredne podpore se uvedejo, kadar raven cen kmetijskih pridelkov ne omogoča primerne dohodkovne ravni prebivalcev, in so nadomestilo dohodka zaradi zmanjšane tržnocenovne zaščite.« To pomeni, da so subvencije, v strokovnih krogih tako imenovana nepovratna plačila, dodeljene za pokrivanje razlike med proizvodnimi stroški in nerealno ceno pridelkov na trgu.
Kmet, ki prejema neposredna plačila, pa mora spoštovati tudi zahteve gospodarjenja. Ta zahteva se imenuje navzkrižna skladnost.
Če razumemo širše delovanje trga, nam je lahko jasno, da subvencije zanj niso nagrada, ampak v najboljšem primeru realna cena prodanega pridelka. Lahko bi celo rekli, da so namenjene potrošnikom.
Novi ukrepi šele leta 2015
Vsakokrat, ko pride čas za novo vlogo uveljavljanja subvencij in podpore kmetijstvu, se pri nas doma pojavi kup nejasnost. Končno smo morda doumeli razpoložljivo strukturo dosedanjih ukrepov, in že je pred vrati nova politika, z novimi izrazi in spremembami. Toda zaradi zamika reforme bodo večino ukrepov začeli izvajati šele v letu 2015.
Stebra 1 in 2
V obdobju 2007–2013 smo za kmetijo lahko prejemali plačila iz dveh stebrov, ki sestavljata skupno kmetijsko politiko. Prejemali smo nepovratna plačila v okviru stebra 1, kjer gre za enotna plačila po hektarju in po živalih ter niso odvisna od količine proizvodov.
Steber 2 pa predstavlja podporo, ki je namenjena razvoju podeželja in zajema štiri osi. Največ kmetov je pridobilo podporo za podukrepe iz druge osi za izboljšanje okolja, kamor spadajo izravnalna plačila za območja z omejenimi dejavniki (OMD) in kmetijsko okoljska plačila (KOP).
Petina manj denarja
Za kmetijstvo naj bi bilo v naslednjih sedmih letih na razpolago 1,1 milijarde evrov, kar je petina manj kot v dosedanjem obdobju kmetijske politike. Od tega je iz evropskega kmetijskega sklada na voljo 837,700.000 evrov, preostali del pa bo morala zagotoviti država sama. Tako lahko potrošniki kupujemo slovensko hrano po nižji ceni in ta ostaja konkurenčna evropski.
Denar za ozelenitve površin
V skupni kmetijski politiki 2014–2020 naj bi se še vedno ohranjala struktura dveh stebrov. Toda razlika pri prvem stebru je to, da bodo kmetje morali 30 odstotkov pridobljenih sredstev porabiti za ukrepe ozelenitve površin. Sami pa se bodo lahko odločili, ali bo to kolobarjenje ali kakšen drug ukrep. Tako naj bi podporo dobili tisti, ki varujejo okolje za skupno dobro.
Zaradi združevanja bodo dosedanja kmetijsko okoljska plačila (KOP) nadomestila kmetijsko okoljska in kmetijsko podnebna plačila (KOPOP).
Od 500 do 1000 evrov za male kmete
V okviru Programa razvoja podeželja (PRP, steber 2) ne bo več delitve na osi, ampak se bo težilo k temu, da kmetje združijo ekonomiko s skrbjo za okolje. Pozitivne rezultate v preteklosti je prinesel ukrep območja z omejenimi dejavniki (OMD), zato bo ta še vedno aktualen.
Obljubljajo tudi poenostavitve za male kmete, ki naj bi dobili izplačila v enem znesku med 500 in 1000 evri ter omejevanje plačil za velike kmetije. Obetavno pa se sliši, da bodo subvencij deležni le aktivni kmetje. Torej upamo, da zagotovo odpadejo lastniki igrišč za golf. Vendar je največ polemik prav o tem, kako se bo sploh določilo status aktivnega kmeta.
Dvajset milijonov za svetovalce
Veliko težav za kmete predstavljata birokracija in iskanje informacij o tem, kakšen pristop je najprimernejši za njihovo kmetijo. Nova politika naj bi stremela k temu, da bi se mali kmetje lahko manj ukvarjali s papirji in več s kmetovanjem, vendar je že za to leto ena novost to, da bodo morala kmečka gospodinjstva, ki bodo presegala povprečni skupni dohodek 7500 evrov, pridobljen iz kmetijske in gozdarske dejavnosti v zaporednih dveh letih, voditi knjigovodstvo.
Pomembno je, da se pravočasno s čim več vprašanji in nerešenimi situacijami obrnemo na strokovnjake, saj nam bodo ponudili individualno svetovanje in usmerjanje za našo kmetijo ter za to delo v obdobju sedmih let prejeli tudi 20 milijonov evrov sredstev.
Mladi kmetje
Glede na to, da je zdaj dve tretjini kmetovalcev starejših od 55 let in je ta poklic precej razvrednoten, se mi po pregledu prvega predloga programa za razvoj podeželja zdi pomembno poudariti, da je nekaj podpore namenjene tudi mladim kmetom. En ukrep je nepovratna podpora za zagon dejavnosti, ki pa lahko znaša največ 60.000 evrov na mladega prevzemnika in je vezana na poslovni načrt za kmetijo.
Mihaela Šušterič, gozdarka s kmetije na Bohorju
