S pojavom zamrzovalnih skrinj oziroma omar je shranjevanje sveže hrane postalo sila preprosto. Zelenjavo poleti in jeseni, kakor pač raste oziroma zori, sproti spravljamo v zamrzovalnik.
Glede na to, da je zamrznjena uporabna od osem do deset mesecev, bo brez težav zdržala do naslednje sezone. Čeprav tako pripravljena izgubi nekaj vitaminov in hranljivih vrednosti, je gotovo boljša od tiste, ki jo kupimo pozimi, uvoženo od bogve kod.
Z blanširanjem uničimo encime
Za čim boljšo kakovost zamrznjene zelenjave upoštevajmo nekaj pravil: zamrznemo vedno le svežo, zrelo in zdravo zelenjavo. Prej jo narežemo na enakomerne kose in blanširamo, to je nekaj minut prekuhamo v vreli vodi ali sopari. S tem uničimo encime, ki vplivajo na spremembe zelenjave. Ohlajeno spravimo v neprodušne plastične posode ali vrečke. Da se bomo med različnimi paketki dobro znašli, označimo, kaj je v njih in kdaj smo jih pripravili.
Zamrzujemo lahko skoraj vso zelenjavo, grah, stročji fižol, brokoli, cvetačo, korenje, špinačo, blitvo, mlado koruzo, zelje, brstični ohrovt ... Paradižnik narežemo na koščke in ga ne blanširamo, še bolje pa je, če vnaprej pripravimo omako in to zamrznemo. Podobno je z bučkami. Zamrznemo lahko tudi sadje, na primer jagode, maline, kosmulje, ribez pa tudi marelice in breskve. Sadja ne blanširamo. Tudi zelišča lahko zamrznemo, če nam ne ustrezajo sušena. Peteršilj na drobno sesekljamo in spravimo v lončke ali vrečke.
| Le zdravo sadje in zelenjava Ne glede na to, kateri način shranjevanja pridelkov bomo izbrali, shranjujemo vedno le povsem zrelo, zdravo in nepoškodovano zelenjavo oziroma sadje. Vsaka poškodba namreč povzroči okužbo, ki se lahko hitro razširi na preostale pridelke. |
Po starem v pesku
Nekatero zelenjavo lahko shranimo v tako imenovanih zasipnicah, ki jih pripravimo na prostem ali v kleti. Če imamo dobro klet in dovolj prostora, pripravimo zasipnico v lesenih zabojih. Tako spravljamo korenovke in gomoljnice, korenje, rdečo peso, zeleno in repo.
Za izdelavo zasipnice potrebuje lesen zaboj, lahko pa uporabimo tudi kartonasto škatlo. Vanjo nasipljemo nekaj centimetrov debelo plast vlažne zemlje ali peska, primerna je tudi žagovina. Na podlago položimo vrtnine, ki smo jim prej porezali listje. Pazimo, da se plodovi med seboj ne dotikajo. Znova potresemo z zasipom in postopek ponavljamo, dokler zaboj ni poln. Na vrhu mora biti zasip. Zaboj postavimo v temen in hladen prostor.
Če nimamo primernega prostora, lahko pripravimo zasipnico tudi na prostem. Izkopljemo pol metra do meter globoko jamo in jo obložimo z gosto žičnato mrežo, ki bo vrtnine varovala pred nepovabljenimi glodavci. Na dno položimo slamo ali listje. Korenovke oziroma gomolje zložimo na kup, visok do dobrega pol metra, zatlačimo s slamo in zasujemo z 10 do 15 centimetrov debelo plastjo zemlje.
 |
Pri sveži zelenjavi pazimo, da je ne hranimo skupaj z jabolki. Ta namreč izločajo pline, zaradi katerih krompir in čebula začneta hitreje kaliti. |
Jabolka in krompir ne spadajo v isti prostor
V kleti lahko nekatere vrtnine shranimo tudi sveže, zlasti krompir, čebulo, česen, radič, kitajsko zelje pa tudi korenje in seveda sadje. Prostor mora biti hladen in zračen, vrtnine zložimo na police ali v zabojčke.
Pozor, v prostoru, kjer hranimo zelenjavo, naj ne bo jabolk, saj sproščajo pline, ki povzročajo kalitev krompirja in čebule.
Manj pogost način shranjevanja vrtnin je sušenje. Običajno sušimo čaje in zelišča, vendar je ta način uporaben tudi za zelenjavo.
Sušimo korenje, por, jajčevce, zeleno, paradižnik, čebulo. Sušenje je primerno, zlasti če nimamo veliko prostora za skladiščenje, saj takšna zelenjava zavzame bistveno manj prostora kot sveža.
Kilogram sušene čebule je enakovreden 10 kilogramom sveže.
Zelenjavo sušimo pri temperaturi do 55 °C, hranimo pa jo v dobro zaprtih posodah v suhem in hladnem prostoru. Korenček pred sušenjem blanširamo!
O tem, katera zelenjava lahko prezimi na vrtu, in o vlaganju v kozarce pa v prihodnji številki.
