Če hočemo dosledno ločevati odpadke, hitro ugotovimo, da to ni povsem preprosto. Za začetek potrebujemo kar štiri koše za smeti – za papir, embalažo, preostanek odpadkov in še za biološke odpadke, za katere je najbolj higienično, da se ločujejo v košu za kompostiranje, ki je trdno zaprt.
Pri ločevanju embalaže se nato vprašamo, ali mora biti ta umita ali z umivanjem le tratimo vodo. »Pomembno je, da prazno embalažo, preden jo odvržemo, stisnemo in tako poskrbimo za gospodarno polnjenje zabojnikov. Embalaža mora biti prazna in suha. Težko je reči, da mora biti umita, saj s tem posežemo v drugo skrajnost smiselnosti porabe vode za pranje odpadkov. Treba pa je poskrbeti, da ni v embalaži še ostankov tekočin in hrane. Pokrovčke odstranimo le za toliko časa, da iz plastenk in tetrapakov iztisnemo zrak, nato pa jih lahko ponovno namestimo nazaj,« odgovarja Petra Hercog iz Snage Maribor.
V rjavi zabojnik vrečke ne sodijo!
Vsak, ki biološke odpadke odlaga v rjave zabojnike, je zagotovo že videl, da ljudje te odpadke zbirajo v tankih PVC-vrečkah, ki jih navadno dobimo pri nakupovanju sadja in zelenjave. To pod nobenim pogojem ni sprejemljivo, izgovor, da se tanka vrečka razgradi, pa ne drži. »Pogoste nepravilnosti se pojavljajo pri zbiranju bioloških odpadkov, saj gospodinjstva te odpadke v zbirne posode odlagajo v plastičnih vrečkah, kar pomeni nedopustno ravnanje. Navadne PVC-vrečke niso primerne za odlaganje bioloških odpadkov vanje. Takšne vrečke se namreč ne razgradijo in pri procesu kompostiranja zaradi tega povzročajo težave, saj se pri obdelavi trgajo na trakove in se pri tem ovijajo okrog posameznih delov mehanizacije,« odgovarjajo pri Snagi in predlagajo rešitev z vrečkami iz biološko razgradljive folije ali papirja, ki so dosegljive v vseh bolje založenih trgovinah in drogerijah. »Takšne vrečke so biorazgradljive in primerne za kompostiranje.«
Ločevanje odpadkov pripomore k ohranjanju okolja, z recikliranjem prihranimo naravne vire in energijo, zmanjšamo emisije toplogrednih plinov in delež odpadkov, ki končajo na deponiji. Omogočimo ponovno uporabo kakovostnih surovin in iz njih naredimo nove izdelke. Igor Petek iz Snage Ljubljana pojasnjuje, kaj pridobimo iz enega zabojnika papirja. »Iz zabojnika starega papirja nastane skoraj enaka količina novih papirnih izdelkov. V papirnicah papir in karton pripravijo za obdelavo – odstranijo lepilo, vezavo, kovinske dele in smeti – ter surovine primerno predelajo. Nato iz predelanega kartona in papirja izdelajo papirnate vrečke, toaletni papir in papirnate brisače, kartonsko embalažo za jajca, kuverte, zvezke, mape itd.«
Ločuje jih vse več, a tudi napak ni malo
Po podatkih evropskega statističnega urada za leto 2012, ki govori o deležu recikliranja komunalnih odpadkov v posameznih državah, se Slovenija uvršča na drugo mesto takoj za Nemčijo in pred Irsko, Belgijo in Estonijo. »Skratka, v Sloveniji smo med najboljšimi pri ločenem zbiranju. Pri tem velja omeniti, da je ločevanje trend ne samo pri nas, ampak tudi v tujini. Spremembe so zelo hitre, lahko se nam zgodi, da bomo že jutri najboljši ali pa tudi s sedanjim rezultatom padli nekam v povprečje. Pri ločevanju odpadkov se bomo morali kljub temu, da smo danes med najboljšimi, še izboljšati,« pojasnjuje Petek. V Snagi Maribor ugotavljajo, da ozaveščenost prebivalcev glede ločevanja odpadkov raste iz leta v leto, kar dokazujejo tudi vedno večji deleži različnih vrst ločeno zbranih odpadkov in nižanje deleža odpadkov, ki gredo na odlaganje na odlagališča.
A dodajajo, da bi morali ljudje skrbeti ne le za ločevanje, temveč tudi za to, da bi bilo odpadkov čim manj. »Potrebno je racionalno nakupovanje, pri čemer moramo skrbno razmisliti o nakupih in ne kupovati izdelkov na veliko zalogo, da ne bi zaradi preteka uporabnosti postali nepotreben odpadek,« odgovarja Hercogova, poudarja pa tudi, da se napake zaradi nedoslednosti še dogajajo.
»Pogosto se številne koristne vrste odpadkov še vedno znajdejo v črni zbirni posodi, ki je namenjena mešanim komunalnim odpadkom oz. preostanku odpadkov po ločevanju, pa tudi plastenk, škatel ipd. pred odvrženjem marsikdo ne stisne, tako da zavzemajo preveč prostora,« pravi Petra Hercog.
